Sedaj bom malo daljši, ker se mi zdi, da je zadeva pomembna, vendar sem malo zmeden.
Najprej osnova. Če želimo tudi malo transparentnosti pri sprejemanju zakonodaje, predsednik, sprašujem tebe kdo je v bistvu avtor tega predloga. (Predsednik.) Glede na to, da je zelo dobro, če se že igramo in spreminjamo poslovnik, je zelo dobro, da so dokumenti, ki prihajajo, ki osnova za razpravo, da so podpisani. Ta dokument v bistvu ni podpisan, tako da sam si želim transparentnost itd., je dobro. Pa da sedaj ne bi mislili, da se sedaj na majhne stvari obremenjujem, ampak zanimivo je, da tak dokument oziroma tak predlog, kjer gre za spremembo poslovnika, ni podpisan. Ne zameriti. To ni najboljša popotnica pri odločanju in pri razpravi. To bom mogoče potem zahteval.
Če pa grem na samo vsebino. Poslovnik smo v zadnjem obdobju kar nekajkrat spreminjali. Vsi vemo, da rabimo za to 60 glasov in sam si ne bi želel, da bi vsak teden imeli sejo, zato da se bo reklo, da nekaj delamo, da bomo spreminjali poslovnik.
115. člen Poslovnika Državnega zbora je bil v preteklosti že velikokrat na nek način dopolnjevan na način, da se je predlagateljem zakonov, še zlasti Vladi, nalagalo neke nove obveznosti o pripravi zakonodaje. Veljavni člen ima v tretjem odstavku deset alinej. Pri tem ima šesta alineja tudi šest podalinej. In vsaka taka alineja in podalineja določa ali pa predvideva neko obveznost Vladi pri pripravi zakonskega predloga.
Moja ocena je, da če bi predlagatelj tudi Vlada ali pa predlagatelji zakonov, predvsem pa Vlada, dosledneje izvajala veljavno ureditev do takšnih predlogov sploh ne bi prihajalo. Sam vidim nekje drugje težave. Še vedno veliko zakonskih predlogov obravnavamo v tem Državnem zboru ne glede na Vlado, po nujnem postopku, kar pomeni, da Vladi v tistem primeru, ko daje zakone po nujnem postopku, ni potrebno pripraviti presoj posledic po posameznih področjih, niti nima obveznosti sodelovati z zainteresirano javnostjo in še bi lahko našteval. Pri takšnem sprejemanju zakonodajo gre za nek vsebinski deficit. Vsi veste v tej dvorani, da velikokrat, ko smo sprejeli nekatere zakonodaje po nujnem postopku, ni bilo potrebno, da bi šli ti zakoni po nujnem postopku. Pa vendarle so šli.
Še večjo težavo, ki jo tudi mi v naši stranki vidimo, kot je pri nujnem postopku, je pri obrazložitvi posameznih členov in zakonskih rešitev, ki so povezani s temi obrazložitvami. Gre za neizmerno skromne obrazložitve, ali pa jih v bistvu praktično več ni. To se mi zdi, da je po moje postalo tudi problem.
Problem, ki ga tudi mi vidimo pri sprejemanju zakonskih predlogov je tudi v podzakonskih predpisih, kjer želimo v bistvu vse v naprej zapisati v tej državi. Nekatere zadeve, ki pa jih teoretično ne moremo zapisati ali pa ki so drugačne, pa potem v življenju ne moremo sprovajati. Tukaj smo malo v problemih.
Ker ne vem kdo je predlagatelj te zadeve, da ne bi delal kateremu krivice, in ker sem te, predsednik, poslušal glede tvoje obrazlage na začetku, največja vladna stranka je v svojih predvolilnih zgodbah pač povedala, ko bomo en zakon vložili v Državni zbor, bomo dva zakona spravili iz mize oziroma iz življenja. Tega se ni naredilo.
Sam akceptiram predlog, vendar ta moment ga ne mislim takega podpisati, tudi iz vseh teh navedenih razlogov. Torej, če se bomo držali poslovnika, ki ga imamo že sedaj zapisanega, če se bo držala Vlada, če se bodo držali vlagatelji zakonov, bom rekel, tega 115. člena, sam ne vidim nobene potrebe, da bi se spreminjal.
Po drugi strani pa da zaključim. Res bi rad vedel kdo je ta predlog napisal oziroma kdo ga je dal. Če želimo biti transparentni in če želimo spoštovati neke norme, je najmanj kar je, da na poslovniško komisijo pride dokument, ki je podpisan in vemo kdo je avtor. Hvala lepa.