Vse člane komisije, vabljene in ostale prisotne lepo pozdravljam.

Pričenjam 8. sejo komisije. Na naši seji pozdravljam Mojco Žnidarič, ki nadomešča Matejo Udovč.

Prehajamo na določitev dnevnega reda komisije. Ker nisem prejel predlogov za umik točk iz dnevnega reda in predlogov za razširitev dnevnega reda seje, ugotavljam, da je dnevni red določen kot je bil dne 24. 6. 2020 posredovan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – POBUDA ZA SPREMEMBO IN DOPOLNITEV POSLOVNIKA DRŽAVNEGA ZBORA. K tej točki so bili vabljeni Igor Zorčič, predsednik Državnega zbora, ki se je opravičil, Tina Heferle, podpredsednica Državnega zbora, Jože Tanko, podpredsednik Državnega zbora in Branko Simonovič, podpredsednik Državnega zbora, ki se je opravičil.

Kot gradivo k tej točki ste prejeli pobudo za spremembo in dopolnitev Poslovnika Državnega zbora s 23. 6. 2020, ki je objavljena na spletnih straneh.

Danes, kot sem že na začetku poudaril, bomo glasovali z novim načinom glasovanja, ki je bilo že predstavljeno na prejšnji seji. Glasovali bomo na svojih sedežih, in sicer le z ustavljeno identifikacijsko kartico. Jo imate vsi? Ne. Vsi tisti, ki je nimate, morate ponjo.

Uvodoma bi želel sam predstaviti pobudo. Ta pobuda je zorela že nekaj časa. Te dneve smo dobili na mizo tudi etični kodeks, ki mi je všeč, ker je zapisan v desetih členih. Torej poenostavljeno. Ne vem vsebinsko kako je, ampak pravno-tehnično gledano si je skozi deset členov lažje prebiti in se ne izgubljaš. Ta pobuda pa je tudi narejena v smeri, da se izognemo prenormiranosti? v tvorjenju zakonodaje, za kar je ta Državni zbor že 2007 sprejel resolucijo o normativni dejavnosti.

Pobuda je v tej smeri, da v 115. člen dodamo s te resolucije nekaj načel, ki obvezujejo predlagatelja zakona, da upošteva pri pripravi in predlogu zakona načela, torej je potrebno oceno potrebnosti sploh zakona, sorazmernosti, odgovornosti, dostopnosti, enostavnosti in transparentnosti ter stopnjo upoštevanja načela samoomejevanja, torej da ne pretiravamo z birokratskimi pristopi.

Če rečem na začetku, kajti primarna naloga državne uprave je uresničitev javnega interesa, ki je izražen preko političnih in pravnih aktov zakonodajnega organa in Vlade, ki so podzakonski predpisi.

Torej, delovanje državne uprave na splošno je vezano na načelo zakonitosti in načelo postopnosti?, kot na drugi strani podjetja, zato je izjemnega pomena kakovostno zakonodajno okolje, ki mora biti koherentno in pregledno, ki izboljšuje standarde in je obenem minimalno obremenjujoče. Predpogoj za kakovostno zakonodajno okolje pa je kakovostna priprava in tudi sprejemanje aktov. Kakor sem že omenil je v tej smeri Državni zbor 19. 11. 2009 sprejel resolucijo o normativni dejavnosti. To je dokument, s katerim naj bi uveljavili standarde kakovosti priprave zakonov in drugih predpisov in s tem zagotovili enega od temeljnih pogojev za uspešno delovanje pravne države.

Resolucija je nastala takrat kot rezultat vladnih analiz. V vezi s tem so to, ker ste že dobili gradivo teh načel ne bom ponavljal. Pri tem bi opozoril na nevarnost prenormiranosti. Namreč, če je vse preveč prenormirano, ustvarjamo ogromno proceduralnih zelo birokratskih problemov. Moramo se zavedati, da je prenormiranost posledica tudi vse prevelike prisotnosti želja politikov in birokratov, da bi pravno uredili prav vse, kar nam pride na misel. Radi bi imeli stvari urejene, ampak s tem, ko prenormiramo jih v bistvu pri … predpisov prinaša znane posledice. Ker prevelika prenormiranost uničuje avtonomijo in ustvarjalnost posameznika.

Na to je opozoril tudi predsednik Vlade v svojem nastopnem govoru, ko je povedal, da je leta 1992, ko je Slovenija ne samo bila že samostojna država, bili smo tudi že mednarodno priznani, imeli smo lastno valuto, diplomacijo, vojsko močnejšo kot je danes, usposobljeno policijo, torej vse institucije, takrat je v Sloveniji veljalo manj kot 2000 predpisov. Takrat so veljali 104 zakoni in 1555 podzakonskih aktov. Konec lanskega leta smo imeli v državi v veljali 860 zakonov in 20.101 podzakonskih aktov na državni ravni.

V gradivu, kar ne bom ponavljal, imate tudi poglede od spodaj na te zadeve. S temi problemi so se tudi soočili na evropski ravni in dali pobudo, katero smo v Sloveniji tudi sprejeli, torej ukrepi proti birokratizaciji, prenormiranosti in za boljšo zakonodajo. Takrat je program, še pod Manuelom Barosso, predvideval prihranek čez 40 milijard evrov v Evropi. In tudi mi smo to sprejeli in Slovenija je sledila tem evropskim smernicam in sprejela 2006 program ukrepov za odpravo administrativnih ovir. Takrat 2008 je minister Virant ocenil, da je poenostavitev predpisov lahko bistveno prispevala k zmanjšanju javne porabe, kjer administrativni stroški znašajo 4,1 % slovenskega produkta.

Ministrstvo za javno upravo vodi tudi spletno stran 100 birokracij, ki poziva državljane in vse, da prispevajo k zmanjšanju teh birokratskih bremen in pri tem povedo na spletni strani uspelo prihraniti na letni ravni tudi že 420 milijonov evrov, kar so dejansko velike vsote. Poglavitni teh strani so razveljaviti, zmanjšati, združiti, izboljšati predpise, poenostaviti procese, reinženiring, izmenjavati podatke, razvijati rešitve, storitve približati uporabnikom in pri pripravi predpisov pomisliti na majhne subjekte in opraviti potrebe deregulacije.

Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo vodi tudi normativni telespirs?, ki ga lahko tudi spremljate.

In še števec kršitev, kar ni šlo skozi javno obravnavo, torej kadar sprejemamo po skrajšanem postopku. Da le vemo, da sprejemanje predpisov je potrebno. Brez tega ne gre. Življenje se komplicira. Zmeraj bolj je kompleksno, ampak vedno več. Ampak je treba iti v tej smeri, da to število predpisov poskusimo držati v razumnih mejah, da ne pride do prenormiranosti in nepreglednosti celega sistema.

Dal sem to pobudo. Vsi ste jo pismeno dobili. Uvodoma bi povprašal vabljene, ki so z nami, da povedo svoje. Potem bi pa šli na razpravo članov.

Med nami pozdravljam tudi dr. Mateja Vatovca, ki nadomešča člana Luka Mesca.

Prvo sem povabil vabljene podpredsednike. (Medsebojno pogovarjanje.) Izvolite.