Hvala lepa za besedo, spoštovana predsednica. Kolegice in kolegi, predstavniki ministrstva.

Jaz moram reči, da ko pogledaš to poročilo, si po eni strani vesel. Končno imamo tudi to poročilo na mizi. Slovenija se sicer po mednarodnih kazalcih uvršča po enakosti spolov kar visoko, bom tako rekla, na 36. mesto med 153 državami, kar je sicer, bom rekla dobro, ampak kljub temu glede na sedanje stanje, ki pa je, pa moram reči, da moramo biti pri tem posebej pazljivi in občutljivi na vprašanja, povezana z enakostjo spolov.

Še vedno, tako kot je kolegica pred mano tudi povedala, se ženske moramo dosti bolj dokazovati, da dosežemo tisto enakost, dočim moškemu spolu v tem primeru velikokrat ni potrebno. Ampak tudi so področja delovna, kjer pač je to tudi zaznati. Seveda bomo v prihodnje morali bistveno več posvečati se pozornosti k uresničevanju uravnoteženosti, zastopanosti spolov tudi na gospodarskem področju, odpravljanju vseh teh stereotipov na področju poklicnega in družinskega življenja ter ukrepom izboljšanju zaposlovanja skupin ženskih, moških.

Tudi v Državnem zboru smo, bom rekla v prejšnjem mandatu imeli boljšo zastopanost, enakost spolov, bom tako rekla, boljšo zastopanost ženskega spola, v tem mandatu je to manjše. Vendar kljub temu se, bom rekla ženske trudimo, da smo slišane. Kajti to je izjemno pomembno, zato smo v okviru parlamenta že v prejšnjem mandatu ustanovili klub parlamentark, ki moram reči, da se dotika te enakosti spolov. Ne govorimo zgolj samo o ženskih težavah in o ženski problematiki, govorimo na splošno tudi o enakosti spolov z moškimi. Tako, da tudi me se tukaj trudimo po svojih najboljšim močeh, da to, kar je pač bilo zastavljeno, peljemo tudi naprej, kajti ženske pravice so bile izborjene. To se moramo zavedati in temu se moramo truditi naprej, da bo temu tudi tako.

Žalosti me sicer dejstvo, da se zmanjšuje neenakost med ženskami in moškimi v znanosti na področju ministrstva za šolstvo. Tako, da tukaj apeliram, da se ukrepi izpeljejo, da se tukaj dvigne ta neenakost, kajti to nam ne more biti v ponos. Tudi ničelna »stopnost« nasilja nad ženskami nas mora skrbeti in temu je potrebno posvečati, bom rekla še več pozornosti. Predvsem se tega dotikam iz tega razloga, kajti v času Covida, ko smo ostali doma in marsikatera ženska je bila deležna nasilja. In tukaj je težava. Treba je zaščititi te, bom rekla najbolj ranljive skupine. Domače okolje bi naj bilo, bom rekla tisto, kjer naj bi se pač naj dobro počutil, ampak vse, kar smo slišali in na kar so nas opozarjali centri za socialno delo, so bili skrb vzbujajoči. Zato mogoče tukaj apeliram, da se, bom rekla, da dosti več pozornosti in se takšne težave tudi poskušajo odpraviti in da do tega čim manj tudi prihaja.

Moram pa reči, da sem izjemno razočarana nad tem, da je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti odstopilo od javnega razpisa za sofinanciranje projektov s področja enakosti moških za leto 2020. To mislim, da je težava, velika težava. Nevladne organizacije so bile povabljene k prijavi projektov, s katerimi bi se pač, bi bili pač pri odpravljanju, uporabne pri odpravljanju spolnega nasilja in razkrivanja negativnih vplivov spolnih stereotipov na vzpostavljanje enakih možnosti in priložnosti žensk v družbi.

Sredi maja 2020 je sicer sledil odgovor ministra, da v skladu z ukrepi začasnega zadržanja proračuna, ministrstvo odstopa od uvedbe javnega oziroma izvedbe javnega razpisa. Tu mislim, da je potrebno razmisliti v tej smeri, kajti če bomo to dovoljevali še naprej, mislim, da se nam ponovno ne obeta nič kaj dobrega. Še enkrat, ženske so se borile za svoje pravice in to moramo delati tudi dalje. Pa ne bom rekla, zdaj bom pač izpostavila ženske, ampak tudi moški imajo isto težo. Tako, da enakost je izjemno, izjemno pomembna.

Tukaj mogoče tudi sprašujem. V tem mandatu še ni bil ustanovljen strokovni svet za enakost spolov? To je posvetovalno telo, katerega namen je tvorno sodelovanje Vlade, akademske sfere in civilne družbe pri oblikovanju. Zato mogoče na tem mestu vprašanje kdaj lahko to pričakujemo oziroma mogoče se je že v tem času kaj naredilo?

In ja, to kar sem že omenila, v času epidemije Covida 19 se je neenakost med spolom izjemno povečala. To pa je izjemno žalostna zadeva. Moram reči, da smo se pogovarjali, bom rekla tudi ženske med sabo pa tudi moški, ampak na moških nekako ni bilo toliko te teže, ki se je pojavila v Covidu. Starši oziroma pretežni del mame so se vstajale zjutraj ob štirih, da so opravljale svojo službeno obveznost do sedme, pol osme ure, pripravile zajtrk svojim otrokom. Ob osmih so se začele učiti z njihovimi otroki do 12., hitro pripravile nekaj za pojest za otroke. Okoli 2. ure ponovno se usedle in opravljale delo, ki so ga pač morale opraviti za službo, kajti bilo je delo od doma. To je bila velika teža pretežno na ženskem spolu in tu so bile ženske izjemno, izjemno v neenakem položaju. In tega si ne smemo več dovoljevati.

Tukaj bi bilo potrebno narediti neko uravnoteženost, kar vsi ti ukrepi, pa moram reči, da so vplivali na psihično stanje vseh in tudi vedenje in tudi ravnanje. Velikokrat se je pa pojavila tudi ta težava v kolikor imaš tudi svojca, predvsem tega pri dolgotrajni oskrbi, da imaš svojca doma. V bistvu vsa teža nege starejše osebe pretežno pade na žensko populacijo.

To so težave, na katere bo potrebno v bodoče razmišljati, jih poskušati odpraviti, kajti danes kar se pač kaže, mislim, da bomo s tem virusom živeli še dlje in enostavno apeliram na ministrstvo, da v tej smeri razmišlja v bodoče.

Toliko zaenkrat, ker vidim, da že predsednica nestrpno pričakuje, da bom končala. Bi se še dalo marsikaj povedati o samem poročilu, katerega se še pa pravzaprav skoraj dotaknila nisem.

Hvala lepa.