Govor

Lidija Divjak Mirnik

Hvala lepa, predsednica, za besedo. Lep pozdrav, spoštovane vabljeni in pa seveda kolegice, kolegi.

Jaz bom zelo kratka. Mene veseli, da smo to poročilo dobili na mizo. Iz njega izhaja, da je v letih 2018 in 2019, ko je Vlado vodila še Vlada Marjana Šarca, bilo za te aktivnosti namenjenih malo več kot 7 milijonov evrov plus dodatne aktivnosti, ki so se izvajale v okviru operacij za večjo socialno vključenost pripadnikov in pripadnic ranljivih skupin še dodatnih 32, kar me zelo veseli, ker pomeni, da se je tudi takratna Vlada zavedala pomena, da rečem enakosti spolov.

Zdaj, v času naše Vlade, se pravi v letu 2019, smo sprejeli tudi novelo zakona o enakih možnostih žensk in moških. Bila je sprejeta z veliko večino, 80 nas je bilo za. Ne boste verjeli, 4 so bili proti, med njimi tudi ena ženska, kar pravzaprav jaz ne morem razumeti. Tako, da gospa Lidija Ivanuša, boste mogoče kaj še povedali, zakaj ste bila takrat proti. Ampak ne glede na to, definitivno se v Listi Marjana Šarca zavedamo in človekove pravice postavljamo na prvo mesto in tudi »valda« podpiramo vsakršno rešitev, ki se nanaša na zagotavljanje in spoštovanje človekovih pravic. Načela enakosti skupaj z načini za uresničevanje tega načela je seveda zapisana tudi v številnih mednarodnih dokumentih in predstavlja tudi eno od temeljnih načel prava EU in iz tega je potrebni izhajati.

Tudi Ustava Republike Slovenije v 14. členu vsem prebivalcem zagotavlja enake človekove pravice in temeljne svoboščine ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali kakršnokoli drugo okoliščino. Prav tako tudi evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin zagotavlja uživanje vseh pravic, določenih z zakonom, vsem ljudem brez razlikovanja glede na spol, vero, barvo kože, jezik, vero, politično in pa drugo prepričanje, narodnost in pa socialni izvor. Zakaj to poudarjam? Ker smo se v tisti noveli zakona tega zelo zavedali. Se mi pa zdi, da se nam v zadnjem času dogaja ravno nasprotje tega, zato to poudarjam. Enakost spolov, ki vključuje tudi enakopravnost kot enakovrednost spolov, pomeni enak dostop in enake možnosti za vse spole. Mi smo tudi takrat predlagali številne spodbujevalne ukrepe, tudi uvedbo spolnih kvot v gospodarstvu, tudi aktivno očetovstvo, delitev dopusta, nevtralno in transparentno zaposlovanje z nevtralnimi komisijami, objavo višine plače, uvedbo certifikatov za enakost spolov, skratka predlagali smo to, kar vse evropske države pravzaprav, ki temeljijo seveda na evropskem pravu, zagovarjajo in čemu sledijo. V Sloveniji še vedno prevladuje ogromno stereotipov na temo moških, žensk.

Zdaj vprašanje je, od kod pravzaprav ta mnenja in te stereotipi prihajajo. Dostikrat se tudi meni kot ženski zgodi, da me, in tudi kot političarki zgodi, da me sprašujejo »joj, gospa, kako pa vi usklajujete svoje družinsko življenje z vašo politično službo«, pa jaz potem rečem »a to vprašate tudi moškega«. Da o tem, kaj vse so me spraševali in kaj sem doživela, ko sem bila direktorica, niti ne bom razpravljala. Dejstvo je pa eno: da se moramo ženske, če se želimo dokazati v pregovorno moškem svetu, ki Sloveniji še vedno je, da se moramo dosti bolj dokazovati, dosti več delati, da smo lahko enakopravne in da smo lahko primerljive našim kolegom, vsaj jaz kot direktorica, nekoč ko sem bila, lahko to povem. Je pa res nekaj, to pa je moja izkušnja, da ko pa ti tem gospodom dokažeš, da si pa sposoben in dovolj dober, potem te pa sprejmejo in si enak. To je pa tudi pač moja izkušnja in jo moram tukaj povedati.

Zato sem vesela tega poročila. Jaz si želim, da sledimo tem trendom in si ne želim, da pademo v kakršnokoli drugačno stanje v Sloveniji, o katerem sicer, kot rečeno, v zadnjem času se mi zdi, da vedno bolj drvimo. Zato bi si želela tega poročila tudi drugo leto, čeprav, če prav razumem, ga drugo leto ne bo, pa bo potem leta 2021.

To je zaenkrat to. Hvala lepa. To je zaenkrat to. Hvala lepa.