Hvala, gospa predsednica, za besedo. Spoštovani poslanke, poslanci, gospa Valesova.

Mi smo že na komisiji skupaj obravnavali periodično poročilo, kot del Resolucije o nacionalnem programu in opravili kar zanimivo obsežno razpravo, ki jo bom na kratko povzel. Poročilo ste dobili.

V prvem delu smo dali poseben poudarek spodbujanju ženskega podjetništva, se pravi različne metode, s katerimi to v Republiki Sloveniji spodbujamo, pa seveda ob tem želeli tudi opozoriti, da to ne more biti edini način aktivacije žensk v Sloveniji. Morajo biti opredeljene tudi druge vsebine.

Večji del razprave pa smo posvetili pravzaprav področju zdravja, zdravja moških in žensk v Republiki Sloveniji, ker se je tudi Vlada v poročilu, vsaj na ta del, v precejšnji meri osredotočila, in obravnavali preventivne programe, ki jih v Sloveniji izvajamo, prav tako tudi oba dva programa obravnave ranljivih skupin, o katerih je gospa Valesova že govorila.

Posebej v našem poročilu izpostavljamo področje zdravja ženske in moških, v katerih se nam zdi, da je potrebno opozoriti na to, da se preventivni programi v Republiki Sloveniji financirajo iz sredstev vplačanih prispevkov zavarovancev in delodajalcev, se pravi sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, in skoraj nič ali nič iz proračuna Republike Slovenije, čeprav jih Vlada v svojem poročilu navaja kot svoje aktivnosti. In če jih že Vlada navaja kot svoje aktivnosti, potem je prav, da v tem delu jih tudi financira in podpre, pa s tem seveda ne želimo zmanjševati pomena teh preventivnih programov.

V tem poročilu, ki je seveda periodično, pa smo pogrešali merila, kako dosegamo te cilje, tam vzpostavljene. Ministrstvo seveda pojasnjuje, da je to opredeljeno v nacionalnem programu, ampak ko bereš neko poročilo, je vseeno dobro, če imaš neko primerjalno besedilo, da vidiš, kje se v tistem trenutku znajdeš, zato da lahko tudi ocenjuješ.

Smo pa posebej poudarili, pa ne zato, ker je v komisiji več moških kot žensk, da je potrebno v Sloveniji v preventivne programe, ki so kakovostni in predstavljajo tudi zgled v tujini, saj se dostikrat pridejo pogledat k nam, kako jih izvajamo, vključiti presajalni program za raka prostate pri moških med 55. in 70. letom, zato ker to ni organizirano na nacionalni ravni, je prepuščeno pravzaprav osebnim oziroma družinskim zdravnikom in pa interesu posameznika, vemo pa, da ta rak ni prisoten v tako majhnem številu. Kot pa vemo iz odzivov moških na preventivne programe, so to slabši kot pri ženskah, zato menimo, da bi bilo prav, da se tudi v okviru tega in resolucije nameni temu pozornost in da se pripravijo izhodišča in tudi financiranje tega preventivnega programa.

Sicer pa smo poročilo oziroma izvajanje aktivnosti pohvalili.

Tako da, hvala, gospa predsednica.