Hvala za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav gospodu ministru, poslancem in vsem ostalim prisotnim. Sem Ivan Žagar, trenutno predsedujem razvojnemu svetu vzhodne kohezijske regije, sem pa tudi predstavnik skupnosti občin ali pa vsaj prenašalec nekaterih njihovih idej, pri čemer seveda tako ali tako eni in drugi gremi zastopajo tudi občine, v razvojnem svetu so seveda še drugi deležniki.

Zdaj kar zadeva torej današnje teme najprej kar se tiče obstoječe finančne perspektive, v kateri smo formalno v bistvu v zadnjem letu, nekatere stvari se sicer res zdaj spreminjajo delno zaradi tudi covida. Mi smo večkrat opozarjali seveda, da je treba bistveno pospešiti postopke pri samem izvajanju ali pa pri implementaciji obstoječe finančne perspektive. Govorim predvsem iz vidika dogovora za razvoj regij, se pa srečujemo tudi s podobnimi težavami na nekaterih drugih področjih. No, in praktično do nedavnega, vsaj kar se tiče projektov iz dogovora za razvoj regij, so stvari popolnoma stale. Pričele so se vseeno, jaz mislim, da premikati zdaj v zadnjih nekaj mesecih. Mislim, da je tudi bilo nekaj projektov iz tega naslova že odobrenih, pred tem praktično ničesar. Je pa res tudi to, da je slika po posameznih ministrstvih različna. Zdaj jaz osebno menim, da je treba tu pač zelo jasno pogledati postopke. Jaz mislim, da v tem trenutku, če želimo in prepričan sem tudi sam, da bomo izkoristili seveda ta sredstva, ki jih nujno za razvoj potrebujemo že sicer, ne pa še zdaj ob posledicah te krize, torej, da se bodo te stvari realizirale, da se bodo našle tiste točke, kjer ob nekih analizah realnih, kjer dejansko so največje težave, da se bodo odpravile in da bodo postopki stekli, da bodo stvari tekle ne na popolnoma zbirokratiziran način. Veste, stvari ne morejo teči, če eno leto usklajujete projekt s pristojnim ministrstvom, če v fazi usklajevanja gredo stvari po desetkrat s pripombami na eno in drugo stran. To je nevzdržna situacija in tu je treba po moje zelo jasno narediti akcijski načrt, zelo jasno postaviti protokole načina odobravanja projekta in potem seveda na tak način peljati. In jaz upam glede na to, da smo tudi novi ekipi predstavili vse te težave večkrat in da vseeno jaz osebno nekako čutim premike na tem področju, da bodo stvari pač dejansko tudi stekle in da bomo stvari pač realizirali. Ob tem, da je tudi tu smiselno seveda poenotiti postopke kar se tiče ministrstev in pogledati, kaj se da narediti tudi glede na namige Evropske komisije za eventualno podaljšanje, pa ne zaradi tega, da bi bila to potuha nekomu, ampak zaradi tega, da se lahko dejansko stvari v bistvu konkretno izpeljejo.

Zdaj kar zadeva pa nove finančne perspektive. Zdaj mi smo na razvojnem svetu tudi pristojnega ministra gostili in so mu tudi seveda svetniki pač predstavili situacijo v vzhodni regiji. Bi pa tukaj seveda najprej opozoril na to, da moramo verjetno stopiti na pot skladnega regionalnega razvoja. Nenazadnje nam to narekuje tudi zakonodaja in da v bistvu morajo biti razvojne razlike tiste, ki bodo seveda tudi v prihodnje odločilne pri sprejemanju ukrepov in da se končno začelo stvari spreminjati, da se začnejo stvari obračati in da bomo namesto, da se nam te razvojne razlike, ki se nam še vedno povečujejo tudi med vzhodom in zahodom in pa seveda tudi znotraj na nivoju notranjih regij med temi dvanajstimi, da se bodo začele te razvojne razlike zmanjševati. Seveda so lahko v Evropi te razlike med regijami večje, ampak mi smo v Sloveniji in nas more skrbeti slovensko stanje. In kar se tiče nekih razlik in načina, kako pri nas potekajo stvari, če samo pogledamo migracijske tokove, potem lahko ugotavljamo, da smo priča dnevnim migracijskim tokovom v center v dopoldanskih urah oziroma jutranjih in potem iz centra nazaj. In jaz mislim, da je treba te stvari nekoliko obrniti in poskrbeti za to, da se bo Slovenija vsaj približno pričela enakomerno razvijati. Tako ali tako seveda teh razvojnih razlik ne bomo odpravili nikdar, ampak vseeno se pričakuje, da bodo stvari se pač končno začele premikati, ker sicer je vprašanje, če sploh ima smisel še pogovarjati o tem enakomernem razvoju Slovenije. In jaz pa seveda verjamem, da aktualna oblast je temu tudi naklonjena.

Pri načrtovanju ukrepov v prihodnje je po moji oceni seveda potrebno izhajati iz potreb, iz vsebine, ki so, ki jih pravzaprav razvojno stanje narekuje. Če bi šli danes pogledati kazalce, pa ne samo kazalce BDP-ja, ta se povečuje, ne vemo, in zaradi tega so pač tudi nastopile težave, ki jih je omenila predsednica zahodne regije, da je zahodna regija pač prestopila teh 100 % povprečne razvitosti regij v Evropi, da pa seveda v vzhodnem delu ostajamo šele na 70 % in da so se tudi v tem zadnjem času te razvojne razlike v procentih tudi kar se BDP-ja povečale, če pa pogledamo vse ostale kazalce, pa so praktično vsi ostali kazalci od stopnje brezposelnosti, od, kaj jaz vem, socialnih razmerij in še vsega ostalega, v škodo vzhodnem delu Slovenije. Jaz sam tudi osebno seveda zagovarjam to, da je potrebno imeti v vidu ne samo ta vzhod in zahod, ampak da je treba tudi znotraj imeti v vidu nivo regij na NUTS 3 nivoju.

Kar zadeva / nerazumljivo/ je treba še verjetno povedati to, da so na nekaterih področjih posledice še bile ali pa so takoj evidentirane, na nekaterih področjih se bodo posledice pričele pojavljati ali pa se že pojavljajo. Tukaj imam seveda mislih recimo področje, če hočete kovinske in avtomobilske industrije, kjer počasi prihaja do težav, ki na začetku niso bile evidentne, pa tudi recimo na področju dnevnih migracij, to je primer v našem vzhodnem delu, kjer imamo ogromno dnevnih migracij preko meje v Avstrijo in tu je kar nekaj izgub delovnih mest bilo in to so seveda težave, ki bodo dodatno prizadele tudi regije na vzhodnem delu Slovenije, pa še verjetno kakšno.

Zdaj pa kar zadeva seveda načrtovanja torej razvoja v prihodnjem obdobju. Jaz seveda menim, da je treba stopiti torej na to pot enakomernega razvoja Slovenije. Seveda je ob teh evropskih sredstvih, če želimo stvari peljati, nujno potrebno seveda zagotoviti tudi verjetno določena integralna sredstva in v bistvu te stvari obravnavati v paketu.

Zdaj pa kar zadeva seveda samega programiranja, čeprav je to zelo tehnična zadeva, če smo korektni. Vprašanje enega ali dveh operativnih programov, zdaj za vzhodni del tudi na zadnjem seju sveta smo ponovili sklepe, ki smo jih že večkrat zelo jasno predstavili, da pričakujemo ločene operativne programe. K temu se ne nagibajo samo občine, če hočete, ampak praktično vsi akterji, tudi univerza v Mariboru. Vlogo, pa bistven razlog je pa seveda vsebinske razvojne narave. Zaradi tega, ker je samo na tak način v bistvu mogoče zagotoviti , da se bodo res zajele v obeh okoljih tiste vsebine, ki so seveda nujno potrebne. Jaz tudi sodelujem v tem odboru za spremljanje in potem ko smo imeli kasneje, čeprav smo mislili že večkrat v začetku, želeli imeti ločen OP tudi za zdajšnje obdobje, to ni uspelo čeprav je v Državnem zboru, če se prav spomnim, ravno na tem vašem odboru bil tak sklep celo izglasovan v fazi programiranja pa potem ni bil spoštovan, se je kasneje govorilo tudi s strani pač izvajalcev, da so pa zdaj težave, ker imamo pa samo en operativni program. Še en moment je tu zelo prisoten, ki se že lahko kaže. Ob covidu se seveda v drugi fazi, pa jaz upam, da bomo sámo epidemijo obvladali, da se ne bodo te težave, ki se zdaj pojavljajo spet eskalirale, ker potem bomo še v bistveno večjih težavah, da se potem seveda pojavi problem ekonomsko-finančne krize in ti problemi so običajno izgovor za neko dodatno centralizacijo države. Jaz upam, da bomo znali zdaj pač v bistvu torej te probleme uporabiti in izkoristiti kot neki nagib za enakomernejši razvoj. Zdaj treba je pa povedati verjetno še to, da ko govorimo o več operativnih programih, glejte, je po mojem vedenju praktično evropske države imajo veliko število operativnih programov. Težava, ki jo mi imamo, je še ena. Mi nismo regionalno formalno in dejansko organizirani, ampak samo statistično. Recimo Poljska, Češka, vse te države imajo praktično vsaka regija svoje operativne programe, govorim pa seveda o teh državah, ki imajo podobno kot mi relativno veliko sredstev na voljo. Zato mi absolutno zagovarjamo dva operativna programa predvsem iz tega vsebinskega vidika in iz vidika transparentnosti črpanja sredstev. Gre za to, da sredstva, ki so namenjena v skladu z evropskimi predpisi v manj razvite regije, se morajo tam tudi implementirati. To seveda ne pomeni, da pri izvedbi projektov ne sodelujejo tudi inštitucije, posebej še raziskovalne ali pa katere druge iz pač zahodnega dela Slovenije ali pa iz centra, če hočete, ampak tam, kjer so seveda potrebne, ampak gre za to, da se projekti izvajajo tam. in nenazadnje, da se te inštitucije, če govorimo o raziskavah, ukvarjajo izključno s tistem, za kar so namenjene, torej z raziskavami, ne pa z neko administrativno dejavnostjo na tem področju.

Zdaj kar se tiče navedb, no, pa še to je treba povedati, da Slovenija je že imela v prejšnji perspektiv, da je že bilo rečeno, tudi tri operativne programe, res pa je, da niso bili razdeljeni na vzhod in zahod, ker takrat še ni Slovenija bila tako statistično organizirana, bili so pa po posameznih skladih.

Zdaj kar pa zadeva seveda vseh tehnikalij, ki so s tem povezane, jaz se s tem seveda ne morem strinjati. V vsakem primeru pričakujem, da bo na podlagi težav, ki so bile evidentirane ob zdajšnjem črpanju sredstev, se naredilo zelo resne realne analize, se bo pogledalo, katere vsebine stojijo ali pa projekti stojijo in se bo bistveno poenostavilo postopke in res izvajalo samo tisto, kar je dejansko nujno potrebno. In potem teh težav nebi smelo več biti, ki jih mi zdajle poslušamo. In ne more biti eden ali pa dva OP-ja izgovor za to, da bi pač bila Slovenija izgubila sredstva, ker ima zdaj enega, pa jih ni. Izgubila bi jih, če bi jih izgubila zaradi tega, ker implementacija ni potekala tako kot bi morala biti. In to je lahko samo izgovor, na implementaciji je potrebno narediti bistvene korake naprej.

Zdaj če mene vprašate, je en del, seveda programiranja, vsebina. Ta je tista, ki mora pokriti potrebe posameznega okolja. Drugi del je sama implementacija, ki je tehnika izvedbe projektov. In tudi, če sta dva operativna programa, jaz ne vidim težav, da pač tehnika izvedbe nebi bila seveda za oba dva identična možno uporabiti iste programske pakete, vsaj kolikor imam sam izkušenj, ker sem se s tem pač tudi operativno ukvarjal. Treba pa je seveda biti dovolj fleksibilen v fazi projektiranja in te stvari pač tako peljati.

Kar se pa tiče finančnega vidika lahko seveda ugotavljamo, da bo kak strošek več, ker pač nekateri formalni organi se verjetno morajo podvojiti, če že govorimo samo odbor za spremljanje, vendar so, če mene vprašate, ti stroški v bistvu zanemarljivi v primerjavi s tem, kaj prinašajo ločeni operativni programi. Predvsem pa so ti stroški v bistvu anulirani, če bomo res izpeljali ustrezen proces…