Hvala lepa za vabilo in hvala za besedo, spoštovani predsednik. Poslanke in poslanci, vsi ostali prisotni.

Tako kot je bilo povedano, imate v obravnavi poročili za zadnji kvartal leta 2019 in za prvi kvartal leta 2020. Glede na to, da je nova slovenska Vlada mandat nastopila 13. 3. letos, se poročili po vsebini v glavnem nanašata na obdobje prejšnje Vlade.

Zdaj glede črpanja v primerljivem obdobju, kot vidite iz poročil, številke niso kaj bistveno drugačne, niso se kaj bistveno spremenile v obdobju prvi kvartal 2020 glede na obdobje zadnji kvartal 2019. vseeno mogoče samo v osvežitev par številk. Od razpoložljivih 3 milijard 67 milijonov evrov sredstev v tej finančni perspektivi je bilo na dan 31. 3. preko odločitev o podpori zavezanih 2 milijard 735 milijonov evrov oziroma 89 %. Potrjenih operacij je bilo 71 % oziroma 2 milijardi 177 milijonov in izplačil iz državnega proračuna 37 % oziroma milijarda 137 milijonov. Stanje je po posameznih skladih različno, praktično vsa sredstva so zavezana v okviru evropskega socialnega sklada, malo slabša situacija je na kohezijskem skladu, kjer je zavezanih 91 % sredstev in najslabša na evropskem skladu za regionalni razvoj, kjer je zavezanih preko odločitev o podpori 82 % sredstev. Seveda pa te številke po vsebini ne povedo vsega, ker izkušnje iz zadnjih 3 mesecev kažejo, da tudi nekateri izmed projektov, ki so bili preko odločitev o podpori pripoznani kot primerni za izvedbo v tej finančni perspektivi, niso na taki stopnji pripravljenosti, da bi jih bilo mogoče tudi v tej perspektivi uspešno pripeljati do konca. Zaradi tega poteka v sodelovanju z resorji pregled vseh potrjenih operacij, vseh tistih, ki so še načrtovane, in evalvacija kaj od tega je realno in kaj ne, ki naj bi bila zaključena v koncu septembra letošnjega leta in preko tega tudi omogočena dostopnost eventualno do ostankov iz teh sredstev za projekte, ki pa so pripravljeni ready to go.

Zdaj glede črpanja, o razlogih za zaostanke, o razlogu zakaj se je ta perspektiva praktično začela izvajati šele 2 leti po tistem, ko je bila potrjena v letu 2016, o razlogih za zaostanke predvsem na okoljskih in infrastrukturnih projektih ste oziroma smo, ker sem bil tudi jaz do nedavna vaš kolega in član tega Državnega zbora, kot veste, velikokrat razpravljali ne samo na tem odboru v zadnjem letu in pol, ampak tudi na nivoju Državnega zbora, ugotavljali razloge. kljub vsemu temu se v zadnjem obdobju kaj bistveno premaknilo ni, ker gre na eni strani za sistemske probleme, se pravi za formalna pravila, ki so predpisana v nekaterih zakonih in podzakonskih aktih, ki jih je potrebno spremeniti in je ta iniciativa že začeta, na drugi strani pa gre za razlog pri zakasnitvi črpanja v tem, da se je perspektiva začela relativno pozno oziroma z dvoletnim zamikom. Mogoče samo en primer, ki po moje pove več, kot razglabljanje o vseh posameznih primerih. Recimo na področju okoljskih projektov, kjer je bilo v okviru dogovora za razvoj regij, ki je bil sklenjen leta 2017, pripoznanih kot primernih za izvedbo 62 projektov – 16 vodovodov, 46 kanalizacij. Do 31. 3. letos ni bil potrjen niti en projekt od 62. Tako, da je to ena težava. In tudi zaradi tega črpanja na evropskem skladu za regionalni razvoj, kjer so številke slabše, ki jo počasi odpravljamo, ampak glede na ta velik zaostanek iz preteklosti bo potrebno veliko angažmaja v prihodnjih mesecih, da bodo vsi tisti projekti, ki so pripravljeni za izvedbo, tudi dobili zeleno luč in računamo, da naj bi se to zgodilo najkasneje do konca septembra letos.

Glede na razmere, ki so se nam zgodile v Sloveniji, v Evropi in v svetu z pandemijo COVID-19 in glede na iniciative, ki so temu sledile, pa lahko zatrdim, da ne glede na te številke, ki jih imamo v teh poročilih, to kar sem tudi že večkrat povedal in ponovim danes še enkrat, Slovenija bo počrpala vse do zadnjega centa, o tem ni nobenega dvoma. Počrpala bo pa verjetno nekatera sredstva tudi za projekte, ki prvotno v teh programih tako kot so bili zastavljeni na začetku niso bili predvideni, ker je cilj, da se skozi ta sredstva zagotovi tudi en del odprave dela težav, ki nastajajo zaradi posledic pandemije COVID-19.

Torej, pod črto ta izkušnja, ki jo imamo pred sabo s perspektivo 2014-2020, ni dobra ne kar se tiče izvajanja ne kar se tiče operativne izvedbe programov. Lahko rečem, da na nek način je slabša kot je bila izkušnja iz leta 2007 do 2013. zaradi tega teh napak, ki so se tukaj storile, ne smemo več ponavljati. Naša naloga je, da perspektivo za naslednji finančni okvir 2021-2027 operativno zastavimo tako, da do take situacije kot smo ji bili priča v 2014 in 2020 ne bo več prihajalo in da bodo sredstva za prihodnje obdobje čim bolj enakomerno porabljena po letih.

Kar se tiče covida in kohezijske politike lahko ugotovimo, da če smo imeli recimo na področju kriznih razmer eno čudno situacijo, kjer je komisar dobesedno zaspal in v tistih razmerah nekako ni bil kos situaciji, ki se je zgodila, pa je področje kohezijske politike in komisarka, ki dela na tem področju, bila izredno aktivna. Takoj po tistem ko so se te krizne razmere začela poglabljati, je bil odziv nemuden in, kot veste, je Evropska komisija in potem tudi kasneje evropski parlament v dveh paketih spremenil posamezna določila posameznih uredb marca in aprila, kjer sicer res ni šlo za neka dodatna sredstva, je pa skozi ta poenostavljeni mehanizem bilo državam članicam omogočeno, da lahko prerazporejajo sredstva, ki niso bila potrebna na drugih programih, za potrebe novonastalih razmer. To je bil en vidik – ni šlo za dodaten denar, kjer se je govorilo, ne vem, za Slovenijo okrog 300, 380 milijonih evrov, pač pa za možnost prerazporeditve. In na drugi strani je bila omogočena, bilo je omogočeno koriščenje likvidnostnih sredstev, kjer je šlo za Slovenijo približno za nivo 200 milijonov evrov. Ta izkušnja tega odziva in tudi ambicija, da se tudi glede na to, da te razmere niso zaključene in da se na nek način še nadaljujejo, govori tudi o tem, da bo mogoče tudi za prihodnje obdobje delovati v pomembnem delu v nekoliko bolj poenostavljenih formalnih okvirjih, kar je še posebej pomembno zaradi tega, ker je ta finančni okvir, ki je predviden za okrevanje po pandemiji, za Slovenijo izdaten, je kar ugoden. In znesek, ki je tukaj predviden, zahteva seveda operativno in hitro izvedbo, drugače teh sredstev nebi bilo mogoče niti počrpati. Ta sredstva, ki se predvidevajo kot dodatna sredstva tudi za finančno perspektivo 2014-2020, nameravamo predvsem usmeriti za odpravo posledic pandemije, za spodbudo gospodarski rasti in seveda predvsem za okrepitev zdravstvenih in z njimi povezanih sistemov, kjer ima Slovenija na enem pomembnem delu zelo podhranjeno infrastrukturo - govorim predvsem o posameznih bolnišnicah, o domski oskrbi in o negovalnih bolnišnicah.

S tem sem nekako že prešel na tisti del poročila, ki govori o programiranju oziroma o pogledu za naprej in ta mislim, da je bistven. Glede na razmere in glede na to, da smo v fazi programiranja za naslednje sedemletno programsko obdobje in da bodo v kratkem sprejete tudi določitve glede sklada za okrevanje in vsega ostalega, kar predpostavlja ta odločitev, nas nekako v letošnjem letu v prihodnji polovici leta čaka kar zahtevno in odgovorno delo. Zdaj 13. 3. moram reči, da na mizi nismo dobili kakšnih uporabnih podlag za naslednji večletni finančni okvir. To, kar smo dobili, ni bilo pripravljeno v duhu časa, v katerem smo trenutno. Te stvari niso bile uporabne, zaradi tega smo programiranje za 2021-2027 začeli na novo in v teh mesecih te dokumente na nivoju administracije Evropske unije, Evropske komisije uskladili do neke mere, kjer mislim, da gre za odločitve, ki jih bo mogoče v kratkem sprejemati tudi že na drugih nivojih. Tako, da nas v teh mesecih čaka poleg operativnega programa za obdobje 2021-2027, kjer je ambicija, da bi bil pripravljen do konca letošnjega leta, še nekaj nalog, ki so ravno tako pomembne. Ponovno bomo odprli operativni program za letošnje programsko obdobje 2014-2020 – kot veste, smo ga zaradi covida že spremenili konec aprila in po dveh mesecih tudi dobili zeleno luč Evropske komisije za to spremembo. Ta sprememba se pa navezuje na dodatna sredstva v okviru iniciative za okrevanje v okviru REACT-a (?) in računamo, da bi bila lahko pripravljena do jeseni letošnjega leta in potem tudi s tem dana možnost za koriščenje od začetka prihodnjega leta leta, ker je čas, ki ga bomo imeli na voljo za koristiti ta sredstva, relativno kratek. Potem nas čaka priprava programa za okrevanje po pandemiji in za krepitev odpornosti za naprej. tukaj gre predvsem za nabor konkretnih projektov, konkretnih aktivnosti, konkretnih operativnih programov, ki bodo omogočili možnost dostopa do sredstev evropskih skladov predvsem za namen izboljšanja zdravstvenih kapacitet. Tukaj je naša ambicija, da končno pridemo do prenovljene oziroma nove infekcijske klinike v Ljubljani in Mariboru, do dodatnih kapacitet za potrebe negovalnih bolnišnic, za zagotovitev možnosti dostopa do sredstev za zagotovitev dodatnih mest v domovih za starejše in za izboljšanje oskrbe starejših na domu ter seveda možnost koriščenja teh sredstev na eni strani za ohranitev obstoječih delovnih mest, ki so bila ogrožena in prizadeta zaradi pandemije, in na drugi strani za vzpostavitev podlag, da se kreirajo nova delovna mesta, vse seveda v okviru teh petih znanih ciljev, ki jih zasleduje Evropska unija. V tem okviru naj omenim še sklad za pravični prehod, ki je inštrument, ki bo poleg vsega tega, kar sem do zdaj navedel za prihodnje obdobje, tudi okrepljen, kjer je naša ambicija, da upravičenost dostopa do teh sredstev za dve regiji, ki sta do sedaj upravičeni, razširimo vsaj na štiri regije na območju Republike Slovenije. Sredstev v tem skladu namreč ne bo malo. Potrebno jih po pokoristiti do konca leta 2024, se pravi, da bo potreben hiter odziv, hitra priprava programov in projektov. Seveda pa pri tem je največja odgovornost, da bodo tu programi in projekti, ki bodo dejansko imeli potem tudi dodano vrednost za ta okolja, v katera se bodo ta sredstva namenjala.

Torej naj zaključim, da ne bom predolg, spoštovani predsednik. Pred nami so, kot vidite, velike priložnosti, predvsem pa velika odgovornost. Ta odgovornost je še toliko večja, ker ni vse odvisno od SVRK-a, trenutna stopnja pripravljenosti posameznih projektov je namreč zelo slaba predvsem na področju zagotovitve dodatnih zdravstvenih kapacitet. In naša ambicija je, da vse te aktivnosti v prihodnih tednih in mesecih pospešimo in zaveza, da vse, kar bo na voljo v okviru odprave posledic po pandemiji in v okviru večletnega finančnega okvira za naslednje sedemletno obdobje, tudi uspešno počrpamo.

Hvala lepa.