Spoštovani gospod predsednik Odbora za zadeve Evropske unije, hvala za besedo. Lep pozdrav tudi predsednici Odbora za zunanjo politiko, vsem ostalim poslankam in poslancem! Spoštovani gospod namestnik veleposlanika dr. Hauer, spoštovani predstavnik Evropske komisije dr. Stančič, lep pozdrav vsem skupaj!

Zahvaljujem se predvsem gospodu Hauerju za predstavitev programa nemškega predsedstva Svetu EU in tudi za komentar dr. Stančiča, ki odraža visoko stopnjo soglasja o skupnih prioritetah in prednostnih nalogah v Evropski uniji v naslednjem polletnem obdobju.

Dovolite mi, da se že takoj na začetku zahvalim Nemčiji za dosedanje odlično sodelovanje v okviru tria predsedujočih držav. Lahko povem, da je dosedanje vsebinsko usklajevanje teklo zelo dobro in da smo z ozirom na dejstvo, da prevzemamo predsedovanje v, lahko rečemo, usodnem trenutku, dosegli visoko stopnjo dojemanja predstav o tem, kaj so najbolj pomembne naloge za Evropsko unijo, kar je zelo dobro. Gre za čas, ki je zaznamovan s krizo, korona krizo in njenimi posledicami. Ta čas od vseh nas zahteva, da se prednostno posvetimo predvsem izhodu iz te krize, gospodarskemu okrevanju in kot tudi namerava Nemčija, da potem na osnovi naučenih napak in skupnih spoznanj izboljšamo Evropsko unijo, da bo v prihodnje bolj odporna na tovrstne krize, kot so pandemija, pa tudi druge krize, kot so, recimo, globalni kibernetski napadi, tudi migrantska kriza je bila omenjena, vemo, da ta še ni povsem končana oziroma da EU še nima trajnostnega načina za spopad s to obliko krize. Skratka, to je ena izmed pomembnih nalog ali pa ključna naloga za naprej, tudi po oceni, ki je v slovenski Vladi in na slovenskem zunanjem ministrstvu.

Slovenija si želi, da čim prej pride, tako kot si je zastavila tudi Nemčija, do dogovora o večletnem finančnem okviru za leta 2021-2027, vključno z dogovorom o instrumentu za okrevanje. Naj se na tem mestu zahvalim tudi Evropski komisiji, ki je pripravila po naši oceni zelo dobro osnovo za začetek iskanja končnega dogovora. Tudi mi v slovenski Vladi ocenjujemo, da je trenutno najbolj pomembno, da prevlada spoznanje, da mora vsaka država razumeti težo usodnega trenutka in gledati celotno situacijo in morda kakšne nacionalne prioritete podrediti skupnemu interesu, da res pridemo do dogovora, ki je nujen, zato da pravočasno stečejo tudi vse priprave za sprejetje potrebnih zakonodajnih aktov za implementacijo finančnega dogovora, ki se mora zgoditi čim prej, zato da bomo res lahko zagotovili, da bo Evropska unija čim prej in čim bolje okrevala in da ta kriza ne bo poglobila razlik v razvitosti, ampak da bomo krizo izkoristili, da se dodatno ne poglobijo oziroma da se eventualno zmanjšajo. Skratka, zdi se nam, da je tudi ta cilj Evropska komisija zasledovala, temu sledi tudi Nemčija in seveda je to v interesu tudi Slovenije ter EU kot celote, po našem prepričanju.

Prav tako smo zelo zadovoljni, da Nemčija med svoje prioritete postavlja tudi poglabljanje enotnega trga in krepitev odpornosti malih in srednjih podjetij ter industrijske konkurenčnosti v Evropi. Da spodbuja tudi tehnološko avtonomnost v EU, saj se je tudi v tej krizi pokazalo, da je to ena velika šibkost, in si nekako ne želimo, da bi se ponovno zgodilo, da bi bile države članice pred očmi celega sveta postavljene v vlogo, da bi tekmovale med sabo, namesto da bi si res pomagale in skupaj bile sposobne se tudi zoperstaviti tretjim državam, res z neko avtonomijo, tehnološko, industrijsko suverenostjo, zato da lahko zagotovijo varnost, zdravstveno oskrbo in tudi druge storitve, to kritično infrastrukturo, da imajo nek nadzor nad tem in da to nekako upravičuje označevanje EU kot neke avtonomne oziroma suverene skupnosti.

Prav tako podpiramo nadaljnje delo na področju reforme skupne kmetijske politike. Tako na tehnični kot na politični ravni je izjemno pomembna predvsem za razvoj podeželja. To je tudi ena izmed zelo pomembnih nalog v Sloveniji in prioritet v okviru večletnega finančnega okvira.

Podpiramo tudi, kot rečeno, celostne evropske rešitve na področju migracij. Želimo si, da bi Evropa bila bolj uspešna pri zajezitvi nezakonitih migracij in da bi tudi bolje upravljala z zunanjimi mejami, vključno z učinkovitim vračanjem ter vrnitvijo v normalno delujoči schengenski režim, ki je trenutno iz znanih razlogov nekoliko okrnjen. In si želimo, skratka, da so tu čim prej vzpostavljeni pogoji, ki nam omogočajo vrnitev na delujoči schengen, kar seveda predpostavlja reforme, o katerih je govoril že dr. Stančič.

Veseli nas, da Nemčija med svoje prioritete uvršča tudi vladavino prava. Gre za pomembno temo, ki je tudi v Sloveniji dvignila kar nekaj pozornosti. V Sloveniji vsekakor pozdravljamo, da Evropska komisija namerava tu spremeniti pristop in na temelju objektivnega poročanja sprožiti neko razpravo, ki bi omogočala vsaj srednjeročno neko konvergenco pogledov držav članic o tem, kaj so skupne vrednote v Evropski uniji. Seveda gre tu za nekaj novega, neki novi procesi, ki se tu odpirajo. Nemčija se bo kot prva s temi sporočili Evropske komisije soočila. Gre za neko testno, pilotno obdobje, tako mi vsekakor računamo, da se bomo v tem obdobju naučili ali pa si izmenjali vsa potrebna stališča, da bo potem tudi Slovenija kot predsedujoča v naslednjem letu nekako znala na primeren in ustrezen način s podporo tudi ostalih držav članic ta proces na EU ravni in sodelovanja z Evropsko komisijo voditi naprej.

Naj še dodam, da izrecno podpiramo tudi napovedane napore nemškega predsedstva na področju širitve, kjer smo bili v preteklih letih iz različnih razlogov priče nekakšnemu, ne bom rekel zastoju, ampak upočasnitvi dinamike. Vendar mi verjamemo, da imamo s prenovljeno metodologijo, ki jo je prispevala Evropska komisija, in z neko ambicijo, s katero se loteva predsedovanja Nemčija, in tudi upoštevaje objektivne okoliščine, kot so že omenjene krize, nek nov moment, ki nam odpira boljše možnosti za dvig dinamike in napredek tudi na tem za Slovenijo tako strateško pomembnem področju.

Toliko z moje strani. Hvala za besedo. Sem pa seveda, če bodo vprašanja, pripravljen tudi še kaj pojasniti. Hvala lepa.