Najlepša hvala, predsedujoči.

Dober dan in lep pozdrav vsem v dvorani!

Zelo vesel sem in počaščen, da imam to priložnost, da vam predstavim prednostne naloge nemškega predsedstva v naslednjih šestih mesecih do konca tega leta. Zelo bi bil vesel, če bi lahko prejšnji petek že organizirali to predstavitev, ko je Slovenijo obiskal naš zunanji minister; verjetno ste to opazili v medijih. Njegov obisk je bil sicer kratek, vendar zelo vsebinsko pomemben, v okviru začetka tria predsedstva. Verjetno vsi veste, da Nemčija začenja predsedstvo v naslednjih šestih mesecih, potem sledi Portugalska in na koncu Slovenija, ki bo sklenila trio predsedstva v teh neobičajnih okoliščinah.

Preden začnem, bi se rad zahvalil hrvaškemu predsedstvu za njihovo požrtvovalno delo pri obvladovanju krize in evropskem odzivanju na krizo.

Poudariti moram, da se veselimo in si želimo tesnega sodelovanja z našimi partnerji Portugalci in Slovenci znotraj našega tria.

Pandemija covida-19 nas je prisilila, da ponovno premislimo o vsebini našega predsedovanja. Priznati moram, da smo že pred pol leta imeli precej dobro dodelan program predsedovanja, ampak ko se je začela kriza, smo morali ta program zavreči in ponovno premisliti o vsem v teh novih okoliščinah in postaviti tudi nove prednostne naloge, nekaj glavnih pa je ostalo. Krizo smo doslej uspeli dokaj dobro obvladovati, kar me navdaja z upanjem, saj nobena regija doslej ni pokazala toliko solidarnosti, kot smo jo pokazali prav znotraj Evropske unije. Med našim predsedovanjem bomo naredili vse, kar lahko, da dodatno okrepimo ta duh enotnosti in solidarnosti. Virus ne pozna meja, zato bomo potrebovali evropske vrednote, da bomo to krizo obvladali. Potrebovali bomo solidarnost, zmožnost sprejemanja kompromisov, mednarodno sodelovanje in tako naprej. Tako kot smo navedli v našem geslu, si bomo skupaj prizadevali za močno ponovno okrepitev Evrope. Visoka pričakovanja so povezana z našim predsedovanjem, ampak mi si bomo prizadevali za jasen cilj, da bomo skupaj in solidarno delali za iste cilje. Hkrati pa moramo ostati realistični glede tega, kaj sploh lahko dosežemo v naslednjega pol leta. Osredotočiti se bomo morali, da bomo lahko dosegli svoje cilje in da bosta potem Portugalska in kasneje Slovenija nadaljevali naš program.

Predstaviti želim najprej devet ključnih prednostnih nalog. Glede na pandemijo covida-19 in posledice, ki jih ta pušča, mora biti naš glavni cilj, da nadaljujemo z obvladovanjem krize za zajezitev virusa znotraj Evropske unije, pa tudi zunaj EU, hkrati pa moramo premagati, premostiti zdravstveno krizo, ki je s tem povezana. Poleg tega moramo izvajati tudi izhodno strategijo, ki bo uspela omogočiti obvladovanje gospodarskih posledic. Potrebujemo usklajeno strategijo izstopnih ukrepov in podpirati moramo prehod k trajnostnemu gospodarstvu. Lekcije, ki smo se jih naučili v tej krizi, nam morajo služiti pri pripravi na prihodnje krize, predvsem kar zadeva okrepitev evropske suverenosti in ukrepanje na ključnih področjih.

Pogajanja o prihodnjih odnosih med EU in Združenim kraljestvom so zelo visoko na dnevnem redu v drugi polovici tega leta in delo v prihodnjih mesecih bo na tem področju zelo intenzivno. Nemško predsedovanje in predsedstvo si bo prizadevalo, da bomo dosegli napredek na področju teh pogajanj in hkrati ostali enotni. Osredotočiti se želimo na vzpostavitev ambicioznega partnerstva med EU in Združenim kraljestvom, ampak hkrati je zelo pomembno, da ohranimo enotnost znotraj Evropske unije. Pripravljeni moramo biti na različne izzive, tudi na ne sklenitev dogovora. Zato moramo razmišljati tudi o ukrepih v takšnih primerih, torej, če ne bo sklenjen dogovor.

Potem so tu podnebne spremembe in digitalna preobrazba, ki ostajata visoko na dnevnem redu in se jim bomo posvečali tudi v času našega predsedovanja.

Ukrepi za okrevanje bodo po epidemiji covida-19 usmerjeni zlasti v zeleno obnovo. Novi zeleni dogovor, ki ga je predstavila Evropska komisija, je ambiciozen predlog, postati moramo učinkoviti, tudi kar zadeva nadaljnje ukrepe znotraj tega dogovora. Tu imam v mislih predvsem podnebno zakonodajo in nove nacionalne določene prispevke znotraj Pariškega dogovora za zmanjšanje izpustov CO2.

Drug pomemben element pa je evropski koncept za doseganje ciljev trajnostnega razvoja v Evropski uniji. Potrebujemo evropsko digitalno suverenost. In to je postalo še bolj jasno prav v tem času epidemije, zato bomo spodbujali ustanovitev in vzpostavitev zanesljive evropske digitalne infrastrukture. Spodbujali bomo digitalno preobrazbo, ki bo omogočala odpornost. Potem je tu digitalna diplomacija in diplomatska mreža, ki lahko dodatno pomaga pri usklajevanju v Evropski uniji.

Kriza in izzivi, ki smo jim priče in jih doslej še nismo poznali, od nas zahtevajo usklajen odziv. Potrebujemo tudi socialno kohezijo, da bomo lahko premostili posledice te krize. In prav zato bomo v času našega predsedovanja poskušali narediti napredek na področju evropskih socialnih pravic. V okviru evropskega okvira varnostnih shem bomo poskušali doseči napredek. Poleg tega pa želimo pripraviti shemo za brezposelnost, evropsko shemo. Vemo, da bodo verjetno mladi posebej močno občutili posledice te krize, zato želimo okrepiti garancije za mlade in se posvetiti zmanjševanju brezposelnosti med mladimi.

Med našim predsedovanjem bomo spodbujali tudi enakost spolov. Politično se bomo usmerjali k uresničitvi enakosti plačila med moškimi in ženskami, k večji vlogi žensk na vodilnih mestih, pa tudi k boju proti nasilju nad ženskami.

Politika migracij in beguncev tudi ostajata visoko na dnevnem redu. Menimo, da potrebujemo novo usmeritev za evropsko politiko na področju migracij in beguncev. Izzivi, s katerimi se soočamo, so pokazali, da to reformo potrebujemo nujno. Ponovno moramo vzpostaviti evropsko migracijsko politiko na podlagi solidarnosti in deljenja odgovornosti, tako notranje kot z vidika zunanjih dimenzij. Notranje si prizadevamo za skupni azilni sistem. Ta bi moral zagotavljati deljenje bremen in to, da bodo migracije izvajane v skladu s temeljnimi vrednotami in evropskimi standardi, predvsem pa da razbremenijo države, ki so na mejah. Zunanje gledano pa bi naše sodelovanje moralo okrepiti partnerstva z državami izvora in državami tranzita.

Okrepitev pravne države bo tudi prednostna naloga našega predsedovanja. Zagotoviti moramo spoštovanje vladavine prava oziroma načela pravne države tako v miroljubnih časih kot v časih krize. Zlasti takrat med krizami je nujno treba pokazati, da resno mislimo s svojimi temeljnimi vrednotami. Želimo si preventivni mehanizem, ki bi nam omogočal odprt in konstruktiven dialog o ključnih vprašanjih. Zato nameravamo začeti celovito razpravo v Svetu na podlagi prvega poročila Evropske komisije o stanju vladavine prava v državah članicah. Zakonodaja o vladavini prava je ključni element večletnega finančnega okvira in je za nas zelo pomemben. Spoštovanje vladavine prava je temelj za zaupanje, da bodo evropska sredstva porabljena na pregleden način. Zagotavljanje evropskih sredstev bo povezano prav s spoštovanjem človekovih pravic in vladavine prava. Tu se želimo sklicevati tudi na postopke po členu 7 Pogodbe o EU in če je potrebno, želimo uvesti tudi ustrezne ukrepe.

V zvezi z zunanjim delovanjem Evropske unije si želimo zagotavljati konkretno podporo zlasti neposredni soseščini pri obvladovanju pandemije covid-19, zlasti na Zahodnem Balkanu, vzhodni soseščini, južni soseščini, torej v Afriki. Med predsedovanjem bomo poskusili dokončati pogajalski okvir in začeti pogajanja s Severno Makedonijo in če je mogoče, tudi z Albanijo, ko bodo seveda izpolnjeni potrebni pogoji za to. Prav tako moramo okrepiti partnerstva z Afriko. Upamo, da bomo tudi ob ukrepih, ki veljajo na področju zdravstva, uspeli izvesti vrh med EU in Afriko oktobra letos. Na tem vrhu se ne bomo ukvarjali samo z ukrepi zoper pandemijo, ampak o širših vprašanjih sodelovanja, ki presegajo pandemijo. Okrepiti želimo zmogljivost Evropske unije, zlasti njeno vlogo, politično vlogo na globalni ravni, zlasti tudi v sodelovanju s Kitajsko. Potrebujemo bolj enotno stališče do Kitajske in upamo, da bomo tudi v pogojih koronavirusa uspeli izpeljati srečanje na vrhu med voditelji EU in Kitajske, čeprav smo predvidoma načrtovani sestanek septembra morali prestaviti na poznejši datum. Hkrati so izzivi, ki smo jim priče zaradi pandemije covida-19, jasno pokazali, da potrebujemo sodelovanje in da potrebujemo delujoč multilateralizem. Prav tako moramo prevzeti odgovornost kot globalni akter. Tim Evropa je tisti odgovor, ki ga potrebujemo tudi na globalni ravni. Nemčija želi odigrati svojo vlogo pri uresničevanju tega koncepta, zato spodbujamo močnejše sodelovanje, močnejše usklajevanje med vsemi institucijami Evropske unije, državami članicami in mednarodnimi partnerji. Veliko pozornost bomo še vedno posvečali različnim krizam po svetu, ki tudi močno vplivajo na varnost v Evropi. Podpirali bomo močno vlogo Evropske unije v teh krizah. Na ključnih področjih skupne zunanje in varnostne politike, v Libiji, Sahelu in Iranu, bomo še naprej nadaljevali svoje delo, tudi na področju mirovnega sporazuma o Bližnjem vzhodu. Želimo znova vzpostaviti dialog med Evropsko unijo in ZDA. Poleg tega pa bomo izvedli tudi upoštevanje petih ključnih načel v zvezi z odnosi z Rusijo. Prav tako želimo okrepiti naše odnose z Latinsko Ameriko.

In, nenazadnje, tudi naš kulturni program bo inovativen. Vzpostavili smo umetniški program, gre za Earth Speakr, ki ga je oblikoval umetnik Olafur Eliasson, ki je namenjen zlasti mladim ljudem in jih želi spodbuditi k sodelovanju na področju Evropske unije in solidarnosti. Ta projekt in drugi kulturni projekti, ki so sodelovalne narave in imajo močno digitalno komponento, nam bodo omogočili močne kulturne izmenjave in bližino tudi ob soočanju s pandemijo covida-19. To umetniško delo se je že začelo oziroma ta projekt je že stopil v veljavo julija letos in v njem že sodelujejo Slovenci.

Hvala zaenkrat. Vesel bom vaših vprašanj.