Spoštovana predsednica najlepša hvala za besedo, spoštovane poslanke in poslanci, dober dan.

Dovolite mi, da na kratko predstavim tako imenovani četrti paket PKP4 ukrepov za pripravo na drugi val covid19. Z vašo podporo, spoštovane poslanke in poslanci, smo do sedaj v zelo kratkem času sprejeli več paketov ukrepov pomoči, ki so odgovorili na stiske delodajalcev, zaposlenih, samozaposlenih in ranljivih skupin. S tem smo pomagali pravzaprav gospodarstvu in vsem prebivalcem Republike Slovenije, da smo lažje in bolj pripravljeni, bolj z manj škode in bi rekel utrpljenih bolečin prešli skozi prvi korona val. Istočasno smo skrb in pozornost namenili k sprejemu pravih ukrepov s katerimi smo družno zasledovali cilj zagotovitve osebnega dostojanstva ter solidarnosti z najranljivejšimi. To je bilo osnovno vodilo priprave predhodnih paketov. Skupni cilj vseh do sedaj sprejetih paketov, ukrepov je bil torej blažitev socialnih stisk prebivalstva ter pomoč gospodarstvu. Neposredno finančno pomoč med epidemijo je dobilo kar 1,3 milijona prebivalcev. S prvima paketoma ukrepov smo ohranili dobrih 260 tisoč delovnih mest. Socialne stiske so se blažile z začasno uvedbo temeljnega mesečnega dohodka, enkratnega solidarnostnega dodatka, s samodejnim podaljšanjem nekaterih pravic iz javnih sredstev, oprostitvijo plačevanja javnih storitev na primer vrtca in šolske prehrane, ki se niso izvajale, podjetjem pa je Vlada najprej priskočila na pomoč s subvencioniranjem stroškov dela, odlogom posojil, z vzpostavitvijo poroštvene sheme in drugimi. Sedaj smo v situaciji, ko moramo hitro in učinkovito v korist predvsem državljank in državljanov sprejeti prave rešitve, s katerimi podaljšujemo nekatere že obstoječe in na drugi strani uvajamo nove zato, da bomo lahko dobro, učinkovito odgovorili na prihodnje izzive. S prihodnjimi izzivi imam seveda v mislih priprave na drugi val epidemije korona virusa. Pred vami je torej predlog Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covid19 z naslednjimi poglavitnimi rešitvami. Prvi ukrep je podaljšanje ukrepa začasnega čakanja na delo doma, drugi ukrep je določitev in plačilo nadomestila za odrejeno karanteno, tretji ukrep je ukrep s področja institucionalnega varstva po Zakonu o socialnem varstvu, sicer gre za finančno pomoč v višini 31 milijonov evrov socialno varstvenim zavodom za njihove kadrovske težave in četrti, glavni ukrep poleg vseh ostalih je predlog uvedbe pravne podlage za mobilno aplikacijo za obveščanje o stikih z okuženimi. Če malo podrobneje razložim vsakega od naštetih nosilnih ukrepov oziroma predlogov ukrepov; podaljšanje ukrepov čakanja na delo doma je odgovor na trenutne razmere na trgu dela. Za trg dela sta bila namreč z namenom ohranitve delovnih mest z zakonodajnimi protikoronskimi paketi sprejeta dva ključna interventna ukrepa in sicer ukrep povračila nadomestila plače za čakanje na delo doma in ukrep subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa. Ta je bil potem dodan v PKP3. Da bi ohranili zaposlitve delavcev in preprečili odpuščanja, kar je uspelo že zelo dobro uspelo v enki in trojki, torej PKP1 in PKP3, Vlada Republike Slovenije predlaga podaljšanje možnosti ukrepa povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo. Ta ukrep se je namreč izkazal za učinkovitega. Samo iz naslova čakanje na delo iz PKP3 je Zavod za zaposlovanje doslej prejel skoraj 11 tisoč vlog podjetij za 64 tisoč 642 oseb. Navajam podatke iz na dan 2. 7. 2020. Vlada v tem 4. protikorona paketu predlaga podaljšanje trajanja ukrepa do 31. julija 2020, torej za en mesec za vse gospodarske subjekte. Vlada Republike Slovenije pa bo lahko ukrep pred njegovim iztekom s sklepom največ dvakrat podaljšala za obdobje enega meseca, vendar ne dlje kot do 30. septembra 2020. Upravičenemu delodajalcu bo Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje izplačal delno povračilo za delavca na čakanju v višini 80 % nadomestila plače, ki je omejeno z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, ki znaša 892,50 evrov. Ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo bo veljal torej do 31. 7. 2020, s sklepom Vlade pa bo ukrep glede na potrebe trga dela in gospodarstva možno podaljšati dvakrat po en mesec, vendar najdlje do 30. septembra. Drugi nosilni ukrep, ki sem ga omenil – določitev in plačilo nadomestila za odrejeno karanteno, namen tega predloga zakona je tudi blaženje učinkov zaradi delavcu odrejene karantene v breme delodajalca, ko se ta ne more izogniti odsotnosti delavca, ki dela ne more opravljati in mu ni možno odrediti dela na domu, mu pa mora delodajalec na podlagi delovno pravne zakonodaje zagotoviti nadomestilo plače za čas odsotnosti. Predlog zakona tako delodajalcem omogoča uveljavitev nadomestila torej povračila nadomestila plače tudi za te primere, delavci pa bodo upravičeni do nadomestila plače, pri čemer bo višina nadomestila odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni. S tem v zvezi naj omenim, da smo danes s socialnimi partnerji danes dopoldne dosegli določen dogovor glede teh različnih višin, ki se odraža tudi v amandmaju koalicijskih Poslanskih skupin in ga mi kot nosilci zakona tudi predlagamo. V osnovi pa gre lestvica višine nadomestil tako, da ob zavestnem odhodu v rdečo državo, ki bi, razen v primeru, ki so taksativno našteti v tem koalicijskem amandmaju, da je torej vzrok nek osebni vzrok, smrt v družini in podobno in je tu namesto dogovor z delodajalcem, je potem ta, ki je zavestno šel v rdečo državo pravzaprav dejansko brez nadomestila. V primeru, da zaposleni gre v državo, ki je na zelenem ali rumenem seznamu in v primeru, ko mu je odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo, je nadomestilo 80 odstotno in je v breme državnega proračuna, če pa pride do odreditve karantene zaradi stika z okuženim na delovnem mestu, pa je nadomestilo 100 odstotno. Torej, zavestni odhod v rdečo državo ni nadomestila, da se preprečijo špekulacije, potem sprememba medtem ko nekdo biva v državi in odrejena karantena 80 odstotkov, stik z okuženo osebo 80 odstotkov in stik z okuženo osebo na delovnem mestu 100 odstotkov. Da še taksativno naštejem te vzroke osebne okoliščine, kjer so izjeme od prve stopnje na tej našteti lestvici – smrt zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrt otroka, posvojenca otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja, smrt staršev, oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj ali rojstvo otroka. V teh primerih taksativno naštetih, če bo seveda amandma sprejet, pa je delavec upravičen do nadomestila plače 50 odstotkov, torej za primer višje sile po zakonu, ki ureja delovna razmerja. Naslednji ukrep je ukrep s področja institucionalnega varstva po Zakonu o socialnem varstvu. Ta zelo pomemben ukrep se nanaša predvsem na domove za starejše občane, kot veste je varstvo starejših ključna tema našega ministrstva in kot veste so tudi domovi kadrovsko in finančno izjemno podhranjeni, kar se vse odraža na številnih težavah, na preobremenjenosti zaposlenih, kar se je še posebej izrazilo v tej korona krizi. Zato smo skupaj z deležniki s tega področja uspeli oblikovati ukrep in ga predlagamo po tem zakonu, da zagotovimo interventno pomoč socialno varstvenim zavodom oziroma domovom za starejše 31 milijonov evrov za reševanje kadrovske stiske za prihodnji dve leti. To pomeni in to je zelo pomembno, da kadrovsko okrepitev to interventno kadrovsko okrepitev domov in izboljšanje standarda ne bomo preložili na oskrbovance oziroma za to ne bo potreben dvig cen oskrbe, ki je že zdaj lahko za marsikoga zelo visok. Finančna sredstva bodo namenjena financiranju dodatnih kadrov v socialno varstvenih zavodih v javni mreži, za izvajanje socialno varstvenih storitev. Podrobnejšo metodologijo ocenjevanja potreb pogojev in postopka dodelitve javnih sredstev bo Vlada opredelila z uredbo v roku enega meseca od uveljavitve tega zakona. Četrti izmed glavnih nosilnih ukrepov je predlog vzpostavitve pravne podlage za mobilno aplikacijo za obveščanje o stikih z okuženimi. Ta ukrep bo sicer izvajalo Ministrstvo za javno upravo v tehničnem delu, se pa v osnovi uvaja iz preventivnega vzroka iz vsebinsko področja Ministrstva za zdravje in sicer varovanje zdravja in življenja ljudi. Nanaša se na preprečevanje širjenja nalezljive bolezni covid19. Predlog zakona torej določa vzpostavitev in zagotavljanje delovanja mobilne aplikacije za obveščanje oseb o stikih z okuženimi s tem virusom. Predlog zakona določa, da je namestitev in uporaba mobilne aplikacije prostovoljna in brezplačna, razen v primerih, ko je posameznik potrjeno pozitiven na virus. V teh primerih si mora mobilno aplikacijo obvezno namestiti in vanjo vnesti naključno ID kodo. Aplikacija temelji na določbah Zakona o nalezljivi bolezni. Spoštovane poslanke in poslanci, v predlogu zakona je še nekaj ukrepov, ki rešujejo nekatere zagate, nekatere izzive, težave, ki so se pojavili v tem času, predvsem pa pomagajo na to, da se vsi skupaj bolje pripravimo na drugi val covid19. Kakor pri vseh treh predhodnih interventnih zakonskih paketih, je Vlada tudi pri tem, ki ga obravnavamo danes na odboru zasledovala cilj pomagati prebivalcem in zagotoviti optimalne razmere za spopadanje z epidemijo in njenimi posledicami. Zakonski predlog, ki je pred vami je odgovor na realne potrebe po ohranjanju delovnih mest, po zagotavljanju dodatnih virov za prepotrebne dodatne kadre v domovih za starejše ter po omogočanju varnosti oziroma varovanju zdravja in življenja ljudi za ljudi preko spletne aplikacije v času, ko nevarnost epidemije obstaja. Še enkrat vas prosim za podporo rešitvam pripravljenim ob tesnem sodelovanju vseh zadevnih resorjev in upoštevanju mnenj zadevnih deležnikov, s katerimi smo tudi v okviru delovne skupine Ekonomsko socialnega sveta danes ves dopoldan in v petek na seji Ekonomskega socialnega sveta usklajevali stališča. V tem smislu je predlog kar najbolj usklajen na vseh ravneh deležnikov. Cilj predloga je zaščititi zdravje ljudi, preprečiti širitev okužbe in pomagati zaščititi delovna mesta. S predlogom zakona sledimo načelu varovanja zdravja življenja ljudi in zagotavljanja pomoči gospodarskim subjektom, zato vas vnovič prosim za podporo predlaganim rešitvam.