Predsedujoči, hvala lepa za besedo. Lep pozdrav poslancem in pa seveda vsem ostalim prisotnim v dvorani.

Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je na 36. seji 23. junija 2020 obravnavala predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgovini, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev Levice, s prvopodpisanim Luko Mesecem, ki je svetnikom tudi na seji predlog zakona oziroma sprememb predstavil.

Komisija je bila na seji prav tako seznanjena z mnenjem Vlade Republike Slovenije, ki predloga zakona ne podpira, saj meni, da trenutne razmere v gospodarstvu, ki jih v veliki meri določajo posledice epidemije, niso primerne za sprejem predlaganih sprememb zakona. Z začasno prepovedjo obratovanja prodajaln po razglasitvi epidemije so se zaradi upada potrošnje prihodi v trgovinski dejavnosti pomembno zmanjšali, kar bo imeli posledico tudi na raven zaposlovanja. Bolj kot predlog za spreminjanje zakona je za reševanje vprašanj, ki jih naslavlja novela zakona, primernejši pristop socialni dialog, na podlagi katerega sta že v preteklosti delodajalska in sindikalna stran dosegli dogovore, ki so odpravili sporna vprašanja in približali interese obeh partnerjev v pogajanjih ter seveda tudi zadovoljili potrošnike.

V razpravi so državni svetniki izpostavili predvsem naslednje poudarke. Prvič, neprimerno obdobje za kakršnekoli tovrstne spremembe, saj se celotno gospodarstvo sooča s problemi zmanjšanja obsega poslovanja, povečuje se število brezposelnih, skratka gospodarstvo je v krizi. Svetniki so bili mnenja, da so v tem trenutku potrebni ukrepi za ponovno oživitev gospodarstva in da je primarna naloga vseh deležnikov, torej tako gospodarstva kot zakonodajne veje oblasti in ostale politike, da vse svoje mislim, ideje in aktivnosti usmeri v oživitev gospodarstva, ne pa v slabšanje pogojev za poslovanje gospodarskih družb. Drugi sklop se nanaša na ekonomske posledice v trgovini, ki bi jih sprejetje zakona imelo za posledico.

In sicer zmanjšanje prihodkov, posledično seveda zmanjšanje priliva v proračun iz naslova davka na dodano vrednost, takole ocenjeno za dva- do trimesečno kritje čakanja na delo, kar je danes, se že kaže kot problem zaradi pomanjkanja sredstev, posledično zmanjšanje števila zaposlenih, posledično odliv kupne moči v tujino in pa, kar je prav danes na plačilni dan tudi vidno, zmanjšanje plač zaposlenih v trgovini. Današnji plačilni dan je namreč za slovenske trgovce prvi dan, ko na svojih plačilnih listih ne bodo dobili niti kriznega dodatka niti dodatka za nedeljsko delo. Svetniki so bili mnenja, da urejanje obratovalnega časa posameznih gospodarskih dejavnosti po zakonski poti ni primerno, saj bi lahko le-to postalo model tudi za druge dejavnosti, ne pa samo, kot je v tem primeru, za trgovinsko dejavnosti. Prav tako so bili svetniki seznanjeni tudi s ključnimi elementi kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine, ki je pred dvema letoma uredila prav področje nedeljskega in prazničnega dela in po kateri sme zaposleni v trgovini ob nedeljah delati največ 20 nedelj v letu z izjemami, namreč ne smejo pa ob nedeljah matere z otroci do treh let starosti in pa starši tistih otrok, ki so bolni. Prav tako so trgovine zaprte oziroma trgovci ne delajo na petnajst praznikov, ki so v kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine tudi taksativno našteti, na novo pa so bili pri takratnem urejanju tudi določeni dodatki za nedeljsko delo, ki so v primerjavi z drugimi dejavnostmi v trgovini najvišji.

V razpravi je tako prevladalo mnenje, da predlagana zakonska rešitev ni ustrezna ter da velja pozvati k socialnemu dialogu na bipartitni ravni, ki bo vodil k pogajanjem za spremembo kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine.

Komisija predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgovini ni podprla.

Hvala lepa.