Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Poslanke in poslanci, ostali vabljeni lepo pozdravljeni.

Vlada Republike Slovenije je v zvezi s predlogom novele Zakona o trgovini, ki ga je skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Luko Mesecem predložila v obravnavo Državnemu zboru v obravnavo 12. maja 2020, sprejela mnenje, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo, predvsem zaradi posledic predlaganega zaprtja na gospodarske subjekte na področju trgovinske in drugih z njo povezanih dejavnosti ter posledično seveda tudi na zaposlenost.

Gospodarske razmere, ki se napovedujejo za prihodnje mesece, terjajo predvsem tehten premislek o tem, kako ohranjati delovna mesta in kako spodbujati nova. V tem trenutku je torej, po naši oceni, ključno zagotoviti ponovni zagon gospodarstva. Predlog nedeljskega zaprtja trgovin je v okviru prve obravnave predloga novele zakona v Državnem zboru prejel podporo 65 poslancev, 12 poslank in poslancev in glasovalo proti. Predlog pa je nato obravnaval tudi Ekonomsko-socialni svet, ki ni sprejel skupnega stališča, saj vse sindikalne centrale članice Ekonomsko-socialnega sveta v celoti podpirajo predlog novele, medtem ko delodajalske organizacije predloga novele zakona ne podpirajo in so pozivale k socialnemu dialogu. Predlog novele zakona je dne 23. 6. obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance in predloga zakona ne podpira, saj po mnenju večine predlagana zakonska rešitev ni ustrezna, zato po njihovem velja pozvati k socialnem dialogu na bipartitni ravni, ki bo vodil k pogajanjem za spremembo kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine.

Zavedamo se, da predlog zakona odgovarja na razumljive in upravičene pozive zaposlenih v trgovini, ki sodijo med tiste skupine, ki so bile v času epidemije najbolj izpostavljene, vendar je vprašanje ali je Zakon o trgovini tudi glede na dosedanje izkušnje s podobnimi zakonskimi predlogi za zaprtje prodajaln ob nedeljah ustrezno mesto za reševanje problematike delovnega časa zaposlenih v trgovinski dejavnosti. Prvi poskus zaprtja prodajaln ob nedeljah iz leta 2004, kjer je zakonodajalec obratovalni čas uredil skladno z izraženo voljo ljudstva na referendumu, se je zaključil s presojo zakona na Ustavnem sodišču, zadržanjem izvajanja zakona, odločitvijo sodišča, da je zakonodajalec površino prodajaln na posebnih lokacijah, ki je znašala 80 kvadratnih metrov, določil arbitrarno, kar je v neskladju z načeli pravne države ter sprejetjem novele Zakona o trgovini. Istega leta so nato sindikati in delodajalci dosegli dogovor, ki se je nanašal na ureditev delovnega časa.

Prodajni prostor prodajaln, ki bi kot izjeme lahko obratovale tudi ob nedeljah in z zakonom določenih dela prostih dnevih, je v trenutnem predlogu novele omejen na 200 kvadratnih metrov, pri čemer se predlagatelj sklicuje na analizo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. V tej analizi je ministrstvo že leta 2005, torej 15 let nazaj, ugotovilo, da je v povprečju 83,8 % prodajaln v Sloveniji manjših od 200 kvadratnih metrov in da njihova površina obsega 32 % celotne prodajne površine v Sloveniji. Kot je opozorila že Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, predlagatelj v obrazložitvi ni pojasnil in utemeljil, na podlagi katerih podatkov oziroma analiz ugotavlja, da od leta 2005 do danes ni prišlo do bistvenih sprememb glede velikosti prodajaln na posebnih lokacijah, navad potrošnikov oziroma drugih okoliščin, ki bi predstavljale razlog, da se omejena površina določi v drugačni izmeri, kot je tedaj v napotilu zakonodajalcu navedlo tudi Ustavno sodišče.

Naslednji poskus zakonskega zaprtja prodajaln ob nedeljah in dela prostih dnevih je bil leta 2017, ki mu je sledil nov dogovor socialnih partnerjev v obliki trenutno veljavne kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine, ki velja vse do konca leta 2022. Ta nedeljsko delo v trgovini omejuje na največ 20 nedelj v letu, ob praznikih pa so delavci, razen izjem, prosti. Kolektivna pogodba določa tudi kategorije delavec, katerim trgovci dela ob nedeljah in praznikih ne smejo naložiti.

V zvezi z uvodoma omenjenimi posledicami za gospodarstvo je potrebno poudariti tudi vidik, ki je bil doslej v javni razpravi precej spregledan. In sicer, da se predlog novele ne nanaša le na zaprtje prodajaln velikih trgovski družb, ampak da bo prepoved nedeljskega dela obratovanja veljala tudi za vse samostojne podjetnike, posameznike ter mikro in majhna gospodarske družbe na področju trgovinske dejavnosti, kar se zdaj z amandmaji sicer ureja. Mnogi od njih so za razliko od velikih trgovcev precej bolj odvisni od nedeljskega in prazničnega prometa, na kar so ministrstvo številni mali trgovci opozarjali v zadnjem času, ko so prodajalne z izjemo bencinskih servisov in lekarn ob nedeljah in dela prostih dneh zaprte na podlagi odloka o omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji.

Poleg malih prodajaln na podeželju so od nedeljskega in prazničnega prometa zelo odvisne tudi majhne prodajalne v turističnih krajih, saj je delež turistov vključno z dnevnimi obiskovalci ob teh dneh še posebej visok. Zaradi novih razmer, v katerih se je znašel svetovni turizem, bodo v letošnjem letu in morda tudi še kakšno od naslednjih let ponudniki v veliki meri odvisni od domačih dnevnih gostov, ki turistične destinacije večinoma obiskujejo za konec tedna in ob drugih dela prostih dneh. Poleg ponudnikov blaga in storitev v turističnih krajih so se zaradi epidemije novega koronavirusa v težkem položaju znašle tudi prodajalne, ki poslujejo na področju mejnih prehodov. Tudi za te prodajalne, ki ob nedeljah in dela prostih dnevih ustvarijo pomemben delež prihodkov, bi zaprtje ob nedeljah in praznikih predstavljalo velik dodatni udarec, kar, kolikor razumem, se tudi zdaj ureja z amandmajem.

Pri odločanju o tem, da se trgovcem prepove prodaja ob nedeljah in dneva prostih dnevih, je torej treba upoštevati celotno sliko slovenske trgovine, katerih 10-procentni delež predstavljajo tudi majhni trgovci, ki jih bo, tudi po izkušnjah s podobnimi ukrepi iz tujine, zaprtje ob nedeljah in dela prostih dnevih najbolj prizadelo.

Glede na vse navedeno je Vlada Republike Slovenije mnenja, da je socialni dialog najprimernejši način za iskanje novih rešitev, ki bodo dobre tako za delavce kot za slovensko gospodarstvo.

Hvala.