Najlepša hvala gospod predsednik, kolegice in kolegi, spoštovana evropska poslanka, lep pozdrav.

Bom nadaljeval tam, kjer je zaključil kolega Rajh pri preventivi. Sam te podatke spremljam, ker so mi izredno zanimiv, ker menim, da se Slovenija v okviru zdravljena raka uvršča v eno boljših držav Evropske unije, sploh v okviru preventivnosti in zgodnjem odkrivanju tega. Tukaj sta predvsem program Dora in Svit dosegla nek po mojem mnenju zelo zelo dober napredek. Ni pa vse o preventivi raka. Vemo, da bi o preventivi morali govoriti o številčnih, če ne o vseh okvirjih zdravstvenega sistema. Nenazadnje, jaz prihajam iz zobozdravstva in nekako dobro vem, s čim se sooča naš zdravstveni sistem. Namreč neke poglede na zobozdravstvo in njegovo zdravljene so pravzaprav zelo zastareli in se v teh 30-ih letih niso niti kaj dosti spremenili oziroma posodobili. In ključna zadeva pri ravno recimo tem delu je preventiva, boljša kot je preventiva, manj imamo težav kasneje in seveda s tem povezani so tudi stroški. Zdaj slepiti bi se bilo, da bi rekli, da povezave z zdravjem niso povezani s stroški. Seveda, da so, zadeva stane, nič ni v tem svetu danes brezplačno. In več govora bomo morali nameniti temu, koliko kakšna zadeva stane in kje je potrebno namenjati več pozornosti. Sam spremljam analize OECD in OECD nam velikokrat pošlje priporočila oziroma neke usmeritve, kam bi naj šli, da bi zadevo izboljšali in tam, ko greste brati je nekaj zanimivih izhodišč, kaj vse plačuje naša zdravstvena blagajna, ki je pravzaprav nek unikum v Evropi in svetu, kjer določene storitve štejejo kot hud nadstandard in jih pač morajo v drugih državah po večini plačati ljudje sami, ne glede na to, da plačujejo zdravstveno zavarovanje. Nek vsaj pregled za začetek, če ne že sprememba nekega zdravstvenega sistema, ki vsi vemo, da ne bo prišla čez noč je več kot nujna. Se opravičujem, ker sem bil malo bolj splošen, da se še opredelim do tega programa. Sam menim, da je takšen program, ki je zdaj že četrti po vrsti, še vedno preskop oziroma presplošen in premalo ambiciozen, tako kot je premalo ambiciozen predlog stališča, ki ga Republika Slovenija prilaga k temu.

Glede na proračun, ki je predviden, te skoraj 2 milijardi v okviru dolgoročnega proračuna in še potem 8 milijard in pol skoraj v okviru instrumenta za okrevanje, ki je nov instrument. Jaz sicer, tako kot je rekel gospod Trček za nekoga sorazmerno velika številka. Če pa to razdelimo po članicah in po nekem sedemletnem finančnem okvirju pa pravzaprav ugotovimo, da tega denarja ni na pretek. Predlog Evropske komisije je sicer po vsej verjetnosti večji kot bo tisti, ki bo v okviru večletnega finančnega okvira resnično sprejet, ampak upam, da te številke vsaj ostanejo v tem okviru in da se ne bodo zmanjševale. Kar se mi pa zdi ključno v okviru zdravstva, mi moramo vedeti tudi, moramo močno ločiti v Sloveniji nujno in še kje drugje tudi, kaj pravzaprav je zdravje, kaj pa je zdravstvo, ker to sta dva različna pojma, zato smo tudi ministrstvo bivše za zdravstvo preimenovali v ministrstvo za zdravje, ker opredeljuje bistveno širši pojem skrbi za zdravje in pač se dotika več spektrov, predvsem sodelovanje med članicami in pa med ljudmi v državi in pa prenos dobrih praks, tukaj pa se z gospodom Trčkom vsekakor strinjam, ko govorimo o dobrih praksah seveda je potrebno primerjati primerljive zdravstvene sisteme, da lahko potem govorimo, kaj je primerno vpeljati v našo državo kot primer dobre prakse in kaj ne.

Mogoče še za zaključek, kaj pravzaprav ugotavljamo v okviru tega, da se zdaj ta program za zdravje širi v tem delu, ki vključuje odzive na pandemijo COVID-19, je to, kako nujen je hiter odziv Evropske unije. Sam menim in to ve evropska poslanka, kot vsi ostali, ki me tukaj kdaj poslušate, da Evropska unija do kriznih situacij je dokaj neodzivna. Se mi zdi, da včasih zaspi oziroma pač ta mehanizem, ki ga Evropska unija tvori pustimo to, da ga imajo nekateri za močno birokratski aparat, pač traja nekaj časa, da se odzove. In ravno ta nujen, hiter odziv in pa predvsem uresničevanje zastavljenih ciljev, torej zadev, ki si jih Evropska unija zada. Sam menim, da če bi določene stvari, ki si jih je zadala Junckerjeva komisija, pa še kakšna prej, bile resnično vse izpolnjeni bi tudi ta odziv lahko bil hitrejši, ker bi imeli na določene stvari pripravljene ukrepe. Torej, ko govorimo o zadevi, o neki dostopnosti, pa bog ne daj, da slišim uvajanje digitalne preobrazbe zdravstvenega sistema v letu 2020, ker bi to že morali imeti urejeno, pa bi govorili o neki nadgradnji. Tukaj res res res dajmo in v Sloveniji in v EU zadevo pospešiti in tukaj apeliram, da Republika Slovenija kljub temu, da sama zaostaja za neko digitalno preobrazbo, vztraja pri tem, da se takšna zadeva zgodi čim prej, nenazadnje smo imeli na prejšnjem odboru sejo, kjer smo govorili o ustanovitvi instituta za umetno inteligenco, to je stvar, ki bo najverjetneje pripomogla k nekemu razvoju digitalnih tehnologij. Tudi v zdravstvu takšne analize, ki jih ta inštitut dela, lahko pripomorejo k izboljšanju zdravstvenega sistema. Tako, da jaz bi resnično apeliral, da zadeve, ki jih vlečemo oziroma vleče Evropska unija že leta tudi resnično postavi na dnevni red in jih razreši. Hvala lepa.