Govor

mag. Andrej Rajh

Hvala lepa predsedujoči za besedo. Tema, ki jo danes obravnavamo je zelo pomembna, saj govorimo o vzpostavitvi programa za ukrepe na področju zdravja za leto 2021 do 2027 in seveda se marsikaj začne na delovnem mestu. Pri nas je zdravje in varstvo na delovnem mestu še vedno nekako postranska tema, se z njo ne ukvarjamo na način, ki bi bil primeren in potreben. Spomnimo se samo absentizma, ki je prisoten v državni, paradržavni upravi, nekoliko manj v gospodarstvu, o nesrečah na delovnem mestu, to se nekako vse jemlje bolj tako čez palec neresno in seveda te neurejene razmere, ki smo jim priča imajo posledice potem vse življenje, od stresa, stres, ki povzroča raka, diabetes, sladkorna bolezen, ki povzroča potem tudi srčno-žilna obolenja in obolenja, torej tudi dolgotrajno in nepravilne delovne razmere, bolezni in okvare hrbtenice in številne s tem povezane stroške. Kot smo govorili, kot je tudi gospod iz Državnega sveta povedal, rak, to je ena zadeva 2035 vsak drugi moški in govorimo, morali bomo spregovoriti o stroških, ki so s tem povezani, torej tudi o tem, koliko mi v državno blagajno za zdravje prispevamo. Kakšni so, kateri so ti ukrepi, ki bodo te stroške zmanjšali, ker bodimo pošteni, tega denarja mi danes nimamo. Ko govorimo o evropski solidarnosti si jaz težko predstavljam, da bo en Avstrijec želel biti solidaren z nami, ko plačuje za zdravstveno blagajno 4 tisoč evrov, mi pa 2 tisoč na prebivalca. Jaz razumem, da mi želimo biti solidarni z njimi, oni pa verjetno v drugo smer ne bodo želeli biti solidarni. Pogovoriti se bomo morali tudi o plačilih v zdravstveno blagajno. Vemo, da je na primer zdaj, ko je kriza, da ima državna zdravstvena blagajna minus, da pa ima sistem dopolnilnega zavarovanja stabilno financirane. Mi bomo morali, če bomo morali zagotoviti ustrezno financiranje državne blagajne, zdravstvene blagajne, tudi v to kislo jabolko zagristi, sprejeti ukrepe, ki bodo tudi v primeru take krize, ki smo ji zdaj priča stabilizirali, zagotavljali stabilno financiranje te blagajne. Zavedati se moramo, da imamo dolgoživo starajočo se družbo in da starejša, ko je populacija, dražje je njeno zdravljene. Mi bomo morali samo iz tega naslova dolgožive družbe za zdravje nameniti več in moramo doseči pravičen in pošten družben dogovor, kako bomo to sfinancirali. Jaz se bojim, da v Državnem zboru do zdaj ta debata o zdravstveni reformi ni potekala vsebinsko, ampak predvsem demagoško. Mi bomo potrebovali za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo milijarde sredstev, milijardo, dve sredstev v bližnji prihodnosti več kot za to namenjamo danes. In bom rekel, samo fokusiranje na to, da zavarovalnice mimogrede, katerih smo vsi solastniki za svoje delovanje porabijo 60 milijonov evrov, težave, kako zagotoviti 2 milijardi, na pamet govorim preko prsta, ne bodo rešili. Vemo, da je zdravljenje raka zelo drago. In seveda je tukaj preventiva zelo pomembna. In, če želimo imeti stabilno in vsem dostopno javno zdravstvo potem bomo morali tudi kot družba in Evropa najti en konsenz. Hvala lepa.