Hvala. Lep pozdrav vsem skupaj. Saj v bistvu poročevalec Državnega sveta z ogromno izkušnjami s tega področja, če ste ga pozorno poslušali je zelo lepo povedal, zakaj je ta zgodba tako kot je pred nami relativno prazna. Po drugi strani se seveda nek obseg sredstev, ki je tam nekje na ravni celo nekoliko več kot proračun Republike Slovenije zdi ogromno denarja. Ampak če to razdelimo na sedem let, pa gledamo kakšne druge postavke proračunske Evropske unije so to relativno drobiži si upam trditi. Zdaj, kakorkoli že obračamo Socialni demokrati se seveda tudi znotraj politične afiliacije, kateri pripadamo zavzemamo za oblikovanje evropske zdravstvene unije. Tisti, ki me poznate kot zgolj resnega na področju tega odbora se že šesto leto zavzemam za bolj jasno definiranje tudi socialne unije, vključno z minimalno plačo na ravni EU. Če se pa hočemo resno pogovarjati o zdravju moramo začeti, kot je tudi povedal poročevalec Državnega sveta pri vprašanju, kaj nam zagotavlja zdravje? Zagotavljajo nam ga ustrezni delovni in bivalni pogoji. In tukaj je nekako začetek in tukaj se tudi strinjam, da neke dosti bolj debele proračunske postavke znotraj evropskega proračuna, kohezijskih sredstev in tako naprej, so premalo fokusirane v tej smeri, čeprav verjetno še vedno obstaja tam v okolici Dublina neka ustanova, ki se s tem ukvarja, še kot mlad raziskovalec več kot 20 let tam sem bil nazaj, ko smo se pogovarjali o teledelu. Evo, kar imam na koncu jezika "laprdanje" o digitalnih transformacijah, preobrazbah kaže zgolj na neko praznino Evropske politike. O tem je bilo smiselno govoriti v drugi polovici 80-ih let. To je približno tako, kot rečemo šali kot da bi Stane Dolanc, ko so odpirali, kdaj je bilo konec 80-ih železarna na Jesenicah, tisti novi del, rekel, da je pa treba Slovenijo elektrificirati. In tukaj nas čaka neki veliki premik od nekih občih mest na neko raven izvedenosti. Če bi se nekaj morali naučiti iz te COVID zgodbe, se bi morali naučiti, kako zelo pomembno in potrebno je javno zdravstvo. Kako ne moremo, državna sekretarka je rekla vrzel, ta neka vrzel je pogostokrat povezana s pohlepom ali če hočete z dobičkonosnostjo farmacevtsko zdravstvenega lobija. Že večkrat sem rekel, da je ena od prehodnih nizozemskih resornih ministrov se zelo prizadeval v luči tega, kar se tukaj navede kot ena od ključnih točk, cenovna dostopnost, podpiranje inovacij zdravil, zlasti tako imenovana biološka zdravila. Spomnimo se raznih nabirk, Evropska unija kot dejansko najbogatejši del sveta je prebogata, da bomo mi zbirali neke plastične zamaške, da bo lahko nek otrok ali ne otrok deležen doze nekih zdravljen. In ne vidim jasne dikcije in naslavljanja tega, ne v tej uredbi, niti v predlogu stališča Republike Slovenije. Niti v smeri javnega zdravstva, niti v smeri, kje je pač nek plafon cene teh zdravil. Seveda se bo našel nek ekonomist, s kakega faksa, ki je član / nerazumljivo/, pa bo tam začel govoriti, kako pač ta razvoj stane, gor in dol, pri tem se pozabi, da zelo pogosto ta razvoj inicialno plačujejo državni proračuni, vključno recimo s tistim zdravilom, kaj je bil že Kris, skratka tega nekako ne vidim v zadostni meri tukaj zajetega. Tudi ni zajeto to, kar je bilo omenjeno, cela vrsta rakov v starajoči se družbi. Lahko bi govoril o diabetesu, kot neki epidemiji, ki omogoča že pandemijo, ratala pri nas, pa se na to pozablja, tudi demenca je bila nekako omenjena. Verjetno, če resno mislimo to, ne pa pol s figo v žepu se bi bilo treba tudi pogovarjati o neki skupni košarici za vse Evropejce in Evropejke, tudi kako to financirati, tudi transferji. Seveda, če se pogovarjamo pa o nekih prenosih praks, tukaj pa trčimo ob zelo raznolike zdravstvene sisteme. Verjetno bo potrebna tudi neka resna debata, kako priti do več sredstev, tudi v nacionalnih zdravstvenih sistemih. Skratka, cel niz nekih zadev, ki jih ta pod posledico COVID-19 spisan dokument nekako ne vsebuje oziroma vztraja na nekih občih mestih. Če bi jaz hotel hudičev advokat bi lahko tukaj težil relativno sveži državni sekretarki naj mi pojasni, kaj bo pa digitalna transformacija zdravstvenih sistemov. Pa vas ne bom tega spraševal, ker pač niste strokovnjakinja za to, ste strokovnjakinja za neko drugo področje. Veseli me, da tukaj po dolgem času vidim Ljudmilo in te pozdravljam. Tudi naša četica evroposlancev in poslank je relativno majhna, ampak to je neko področje, kjer bi se ne glede na levo, desnosučnost lahko našel vsaj več kot nek minimum skupnega razmisleka, v katero smer naj gredo zdravstveni sistemi. Navsezadnje sva Jelka Godec, dokler je lahko razmišljala z lastno glavo in jaz, čeprav pripadava relativno različnemu delu političnega spektra, to zmogla. Na tej točki bi se ustavil, čeprav bi verjetno lahko še dve uri govoril o tej tematiki. Hvala za besedo.