Hvala lepa gospod predsednik. Lep pozdrav vsem skupaj.

Res je, mi smo obravnavali ta predlog stališča Republike Slovenije do predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za ukrepe Unije na področju zdravja za obdobje 2021–2027 in razveljavitvi Uredbe, da je ne berem, glede na to, da je že bila prebrana. V razpravi je Komisija podprla splošne cilje Programa EU za zdravje, kar pomeni, da lahko s predlaganim proračunom v višini skoraj 10 milijard evrov pomembno prispeva k okrevanju po COVID-19, saj v ospredje postavlja krepitev zdravja prebivalstva, večanje odpornosti zdravstvenih sistemov in spodbujanje inovacij v zdravstvenem sektorju. Ob tem pa izpostavlja vprašanje ustrezne pripravljenosti zdravstvenih sistemov EU na dolgoročne, tudi čezmejne nevarnosti za zdravje. V zvezi s financiranjem področja zdravja Komisija ugotavlja, da bodo v naslednjem finančnem obdobju namenjena finančna sredstva tudi preko drugih instrumentov financiranja, ne le v okviru Programa EU za zdravje. Pri tem bodo ključnega pomena sodelovanje med različnimi programi in skupni cilji politik. Komisija predstavlja pomanjkljivosti med cilji Programa EU za zdravje, kar pomeni, da je, poleg pripravljenosti in odzivanja na krizo pomembno obravnavati tudi naslednje izzive, ki lahko prispevajo k boljšim zdravstvenim sistemom: tukaj dodajam samo, da je bilo v razpravi dosti govora, da je celoten program zelo usmerjen v pandemijo oziroma v COVID in da smo nekatera področja pozabili. Naj omenim, preden bom šel naprej, da imamo na področju raka prognozo 2035 bo zbolel vsak drugi moški državljan EU in vsaka tretja ženska, da imamo nepopisen problem z mišično kostnimi obolenji v korelaciji do dela kardiovaskularne zadeve in vse to se na nek način odraža ne samo na absentizmu v gospodarstvu - vedite, da je v Sloveniji tukaj velik problem, ker so se povečali izdatki na to področje, enako je tudi v Evropski skupnosti. Komisija je izpostavila posebne pomanjkljivosti, in sicer je ugotovila, da v pripravo Predloga stališča bi veljalo vključiti tudi Ekonomsko–socialni svet. Zakaj? Ker je to korelirano tako z delovnimi razmerji in tudi ostalim bivanjem, hkrati pa tudi pogreša v tem dokumentu izpostavitev dveh evropskih agencij, ki delujeta na tem področju. To je EU-OSHA oziroma Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu ter Eurofound, ki se ukvarja z living in being conditions oziroma s pogoji življenja in dela v Evropski uniji. Naslednja stvar, na katero je opozorila v razpravi je - med splošnimi cilji programa bi morala biti v ospredje dan, poudarjena krepitev javnega zdravstvenega sistema. Videli smo, kako, kaj se dogajalo s temi zasebnimi sistemi v času pandemije. Kot specifični cilj, ki predstavlja predpogoj za izboljšanje zdravja ljudi in celotne družbe bi bilo potrebno dodati ustrezne preventivne programe za promocijo zdravja na delovnem mestu. Naj tukaj omenim, z neko analizo pred petimi leti, ki je bila / nerazumljivo/, smo ugotovili, da Sloveniji za poškodbe pri delu in poklicne bolezni zapravimo približno 400 milijonov evrov. Kot posebno ciljno skupino je potrebno izpostaviti skrb za dementne osebe, kar je sicer delno tudi v programu, ko govori o staranju. Na ravni EU je potrebno zagotoviti ustrezno urejanje standardov in načrtov za delovanje zdravstva v primeru odzivanja na nenavadne dogodke, pandemije, epidemije, pa tudi naravne nesreče. Vidite kako je s standardi zdaj ravno v tem primeru in ti standardi bi morali biti enotni za celotno Evropsko unijo. Pomanjkanje delovne sile v zdravstvu in njen odliv v druge države članice ne bo možno rešiti zgolj z digitalno preobrazbo ter z bolj integriranim in usklajenim delom ter izvajanjem dobrih praks, temveč z uvajanjem boljših pogojev dela teh ljudi. Nenazadnje učinkovito obvladovanje različnih stopenj absentizma na delovnem mestu, kar sem že omenil prej. Mislim, da je zelo pomembno poudariti tudi to, da je prenos dobrih praks med državami članicami, čezmejno sosedsko, pa tudi širše zelo pomembno prvič za cenejše obvladovanje kriz, ne samo kriz, ampak tudi absentizma.

Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve Dražvnega sveta je soglasno sprejela mnenje, da podpira Predlog stališča Republike Slovenije do predlagane uredbe. S tem pa sicer predlagala predlagatelju, da upošteva razpravo iz tega. Hvala lepa gospod predsednik.