Prehajam na določitev dnevnega reda seje Odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Dne 8. 7. 2020 ste prejeli še obvestilo o razširitvi dnevnega reda, tako se dnevni red seje razširi z naslednjo točko dnevnega reda: pod točko 4. Osemnajstmesečni program Sveta Evropske unije (1. julij 2020 – 31. december 2021). Dnevni red seje Odbora je tako določen na podlagi 154.d člena Poslovnika Državnega zbora.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O VZPOSTAVITVI PROGRAMA ZA UKREPE UNIJE NA PODROČJU ZDRAVJA ZA OBDOBJE 2021–2027 IN RAZVELJAVITVI UREDBE (EU) ŠT. 282/2014 (PROGRAM EVROPSKE UNIJE ZA ZDRAVJE). Gradivo smo prejeli od Vlade 2. julija 2020 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njegovo obravnavo v Državnem zboru je 17. julij 2020. Gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru zdravstvo kot matičnemu delovnemu telesu. Slednjega je obravnaval na 39. nujni seji, 10. julija 2020 in sprejel mnenje, ki smo ga prejeli. Naprošam gospo državno sekretarko doc. dr. Jernejo Farkaš – Lainščak, da nam predstavi predlog uredbe in zlasti predlog stališča Republike Slovenije.

DR. JERNEJA FARKAŠ – LAINŠČAK: Hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci, lepo ponedeljkovo dobro jutro vam želim.Naslavlja pravzaprav dve veliki skupini ukrepov. Eno so vrzeli, ki jih je pač razkrila pandemija COVID-19, to so v zvezi z razvojem proizvodnje zdravil, oskrbo z opremo v bolnišnicah, kadri, uvajanjem torej digitalnih orodij in storitev in pa potrebno po tem ohranjanju dostopa do osnovnega blaga in storitev v času krize. Po drugi strani naslavlja dodatne izzive, ki sicer zaznamujejo redno delovanje sistemov zdravstvenega varstva v Evropski uniji kot so seveda neenakosti v zdravju, zdravstvenem varstvu, med skupinami prebivalstva, državami, regijami, dostop do preventivnih in kurativnih zdravstvenih storitev, to veliko breme kroničnih nenalezljivih bolezni, potem seveda neenakomerna porazdelitev zmogljivosti sistemov zdravstvenega varstva, ovire pri uvajanju digitalnih inovacij in seveda vse večje breme tako imenovanih okoljskih determinant zdravja, se pravi v povezavi z onesnaženostjo okolja, zlasti vode, tal in zraka. Kakšno je stališče Republike Slovenije? Torej Republika Slovenija podpira predstavljeni Program EU za zdravje tako v tej prvi luči, se pravi luči okrevanja držav članic po COVID-19 epidemiji, kot tudi z vidika nadaljevanja delovanja samostojnega programa za zdravje, ki je skozi v bistvu že pretekle tri programe prispeval h krepitvi zdravja širom Evropske unije. Nov program nekako bo bistven za zagotavljanje, da Evropska unija ostane najbolj zdrava regija na svetu, da ima na voljo možna orodja za reševanje zdravstvenih izzivov na nacionalni ravni pa tudi na ravni EU in da bo bolje pripravljena na vse nove nevarnosti za zdravje, ki bi lahko tudi v prihodnje ogrozile prebivalstvo. Še posebej pozdravljamo in podpiramo torej ukrepe zdravstvenega programa, ki prispevajo k cenovni dostopnosti in dosegljivosti zdravil in ukrepe za razvoj novih protimikrobnih zdravil, ki podpirajo različne vrste preventivnih programov, ki se nanašajo zlasti na glavne dejavnike tveganja za zdravje, na dejavnike nezdravega življenjskega sloga, se pravi uporaba tobaka, alkohola, nezdrave prehrane, nezadostne telesne dejavnosti, tako v delovnem, kakor tudi v drugih okoljih. Hkrati pa seveda menimo, da je potreben tukaj tudi večji poudarek na varovanju duševnega zdravja in ne samo zgodnji prepoznavi drugih, ampak tudi dejavnikov tveganja za duševno zdravje oziroma zgodnjo prepoznavo duševnih motenj.

Nadalje, podpiramo ukrepe za razvoj digitalnega zdravja, se pravi potrebo po nadaljevanju te digitalne transformacije zdravstvenih sistemov in vpeljavo digitalnih orodij in storitev za vse populacijske skupine, tudi za ranljive. Podpiramo predlog izvajanja skupne politike na način, da se Evropska komisija z zdravstvenimi organi držav članic v tej usmerjevalni skupini posvetuje in da seveda upošteva prednostne naloge, strateške usmeritve nacionalnih, torej posameznih držav članic. Močno pa pozdravljamo tudi dejstvo, da bo v program vključen tudi vidik naložb v tako imenovano kritično zdravstveno infrastrukturo. Se pravi vseh tistih dejavnosti, ki prispevajo potem k neprekinjenosti in celovitosti delovanja sistemov tudi v kriznih razmerah. Želimo pa spodbuditi Evropsko komisijo na dveh področjih in sicer, da kot splošni cilj doda ukrep prilagajanja sistemov zdravstvenega varstva staranju prebivalstva in seveda, da vključi v predlog uredbe kot eno od prednostnih področij naložb tudi vidike dolgotrajne oskrbe, krepitve primarne ravni zdravstvenega varstva in te integrirane povezane oskrbe. Poleg starejših kot ene od ciljnih populacijskih skupin, ki jo želimo naslavljati, pa seveda kot posebno ciljno skupino želimo izpostaviti tudi skrb za zdravje otroke in sicer celostno, vse od bom rekla krepitve zdravja, delovnega in življenjskega okolja bodočih staršev, potem seveda tudi kakovostne, celovite prenatalne oskrbe v času nosečnosti in potem tudi kasneje multisektorsko v obdobju otroštva in mladostništva. To se nam zdi, da je pravzaprav z vidika zagotavljanja zdravja, javnega zdravja in pa seveda za izboljšanje zdravja kot vseh teh ključnih populacijskih skupin zelo pomembno.

Hvala doc. dr. Jerneji Farkaš – Lainšček za predstavitev.

Na 13. izredni seji, 10. julija 2020, je gradivo k 1., 2. in 3. točki obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in Evropske zadeve ter sprejela mnenje, ki smo ga prejeli. Za predstavitev mnenja naprošam gospoda Igorja Antauerja.