Hvala za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav vsem skupaj!

Uvodoma bom rekel, da ni nobena skrivnost, da se za predsednikom Republike Slovenije v celi vrsti zadev ravno ne strinjava, se pa definitivno strinjam, da je Računsko sodišče dobilo neko priznanje ob 25 letnici svojega delovanja, red za zasluge. Sam bi si upal celo trditi, da je to verjetno najboljši delujoči organ v državni upravi, v javni upravi, če se tako izrazim. Zdaj, z revizijami Računskega sodišča sem se srečeval, ko se mi res niti še sanjalo ni, da bom kadarkoli politik. Predvsem sem bral revizije s področja lokalnih skupnosti, revizije z delovanja javnih gospodarskih služb, revizije s področja ostale infrastrukture, zlasti informatike. Zdaj / nerazumljivo/ sem pa politik, seveda pa, če bi dan bil dolg toliko ur, koliko je imela nadur, če se spomnite, tista SMC-jeva prva ministrica za šolstvo, bi verjetno v 50-urnem dnevu, vsaj 20 ur bral revizije Računskega sodišča.

Zdaj, ko sem poslušal gospoda Vesela, sem si nekako v glavi rekel, 2 organa v Sloveniji bi po 30.ih letih morala imet občutno manj dela – Varuh človekovih pravic, pa Računsko sodišče. Da temu ni tako, je v največji meri kriv Državni zbor. Zdaj, neka druga zgodba, kar sem si tu zapisal, se mi zdi, da bi vsaka poslanska skupina morala imet vsaj enega »strokovca«, »strokovko« ali dva, ki bi samo čital in poskušal razumet revizije Računskega sodišča. Zakaj? Ker velika večina teh zgodb pride ali iz ne dovolj premišljene zakonodaje ali iz ne dovolj premišljenih, pogosto tudi »zlobiranih«, dajmo bit odkriti podzakonskih aktov. Zgodba, ki jo je omenil gospod Vesel, recimo, drugi blok nuklearke, je verjetno šolski primer take zgodbe, v kateri bo kak Cirman ali pa kdo njemu podoben, verjetno že vpisal kako novo knjigo.

Zdaj, nekako upal bi si celo trdit, da najmanj kvaliteten odjemalec informacij Računskega sodišča smo mi, poslanke in poslanci. Po eni strani, verjetno se kdo niti ne zaveda, zakaj so to tako pomembne vhodne informacije. Z Luko sva včasih bila cimra, lahko potrdim, da sem mu včasih s tem težil, pa da sem prebiral kake revizije. Po drugi strani, določeni bolj aktivni pa, odkrito povedano, niti časa nimamo. Čeprav je to nek tak sistemski hudičev advokat, ki nam nastavlja ogledalo o odtenkih našega dela.

Zdaj, da nekako ne bom predolg… Zdaj, jasno mi je, da na Računskem sodišču lahko že kar nekaj časa učinkovito poteka delo na domu, ker je tudi organ, Slovenija je vseeno majhna, nekaj ljudi poznam, ki dela pri vas, ki goji kulturo zaupanja. Seveda, tudi kulturo profesionalne odgovornosti. Gospod Vesel je tudi lepo povedal, da tam ni nekih službenih pol turističnih destinacij, če se tako izrazim. Če se gre, se gre v tujino aktivno ali se sodeluje aktivno in zdi se mi, da je to tudi nekako pohvale vredno in nek izziv številnim drugim organom, ki so v večji meri, na način negativne kadrovske politične selekcije, »prešpikani« prepogosto kot odložišča, kot pa žlahtnost neke radovednosti.

Zdaj, moram zelo pohvalit in izpostavit tudi dejstvo, koliko jaz spremljam, dajmo reči, državo, paradržavo, v / nerazumljivo/ smislu, je Računsko sodišče v zadnjih, koliko bom rekel, 5, 6 let, neki organ, ki tudi najbolj učinkovito predstavlja svoje delo. Jaz sem že večkrat rekel, tudi javno, za magnetogram, da bi se vsi moral učit, kako se, delo od Računskega sodišča - od povzetkov, preko infografik in tako naprej. Bom rekel, kar ti potem mogoče tudi, je tako dober privlačni faktor, da se poglobiš v celotne revizije, kajne, ki pa so pač specifičen jezik, podobno, kot če začneš delat z Brusljem, je to nek specifični jezik, ki se ga moraš naučit.

Mogoče ne bi bilo napačno, če bi vsi poslanci in poslanke imeli kak »šnelkurs« glede nujnosti in uporabnosti tega kar delate na Računskem sodišču. To upravičena hvala, ki bom tukaj naredil piko, pa bi lahko še več o tem govoril. Moram priznati, da me je pa nekaj zadev presenetilo. Priznam, tako detajlno, dokler nisem bral nekega razreza nisem videl, da nek tak organ, ki niti proračunsko nas ne stane spet toliko, dobesedno diha na škrge, skoraj nima nič penez za svoj razvoj. Verjetno to nekomu odgovarja, ampak skrbniki proračuna smo Državni zbor, ne takšna ali drugačna vlada. Druga zgodba je zgodba okoli, kot ste omenili predsednik Računskega sodišča, te zadnje afere, maske in ravnanje MGRT, tudi če razumem neko ravnanje Evropske centralne banke, pa ne da bi ga zagovarjal ali podpiral, v neki drugi reviziji, absolutno ne morem razumeti, da neka izvršilna oblast ne posreduje ustreznih dokumentov, da se izpelje revizija, še zlasti kot če ti ljudje, pa tudi kdo tukaj sedaj prisoten med nami, ki je bil prej v Vladi, trdijo, kako ste reševali življenja, kako je vse super v skladu z zakonom. Ne vem česa vas je potem strah in zakaj je potem treba gospoda Vesela nabijati po kakšnih partijskih trobilih, če se tako izrazim.

Verjetno bi rad tudi nek odgovor s strani Računskega sodišča, mogoče če imate podatek povprečna starost vaših zaposlenih in vaši kadrovski izzivi. Veste, saj dejansko, jaz večkrat rečem, v Sloveniji boste težko našli nekoga, ki tako ali drugače nebi imel nek, evo imam na koncu jezika angleški izraz, »benefit« od javnih sredstev. Sedaj v tisti vaši lepi infografiki, zdi se mi, da ste našteli 16 tematskih področij s katerimi se morate ukvarjati, pa verjetno bi se dalo, če bi bil malo drugačen format, stisniti še kakšnega zraven. To bi me nekako v bistvu zanimalo. Verjetno bi tudi potrebovali več denarja za to vašo neko svetovalno funkcijo, zlasti iz teh številnih revizij, ki sem jih bral, mi se nekako v Državnem zboru ne zavedamo, da se, bom rekel, malo preko palca tri četrtine naše tega kar skuhamo tu, zakonodaje, pa če temu dodate še podzakonske akte, prelevi na pleča lokalnih skupnosti, ki so kadrovsko izrazito podhranjene. Že Maribor ima včasih težavo. In posledično, jaz odkrito vedno rečem, da je biti župan ali županja neka najtežja funkcija. Tudi če hočeš kvalitetno dobro delati, če ti nekdo hoče nagajati lahko hitro prideš na neko britvico ali so že na robu zakona ali ne. To je bilo neko moje drugo vprašanje, kako nekako poglobiti in izboljšati to svetovalno funkcijo Računskega sodišča, ki jo vi že itak zelo zelo dobro delate. Tu bi se nekako ustavil, da ne bom predolg.

Mogoče zgolj še ena zadeva, proračun, kaj že leta opozarjate. Danes imamo tudi to točko na tem odboru, na vseh odborih. Jaz vedno rečem, eno je načelna transparentnost proračuna, drugo je berljivost proračuna. In če pravilno beremo vaše kritike, mi imamo težave z berljivostjo našega proračuna. Imamo tudi težave, da se naši proračuni malo preveč tako preko palca delajo. Zlasti sedaj v tej trenutni situaciji in v tej vladi. Jaz imam, ne vem, zadnje dni občutek kot da, ne vem, da ti milijoni rastejo na tisti hruški v Depali vasi, pa jih bomo dol potrgali. Nekih vhodnih informacij, saj razumem neko situacijo kakšna je, ampak veste, na osnovi nekih parih procentkov, ki jih nek drug organ, Umar ali MF, predstavi, biti odločevalec in odločati o milijardah, a veste, jaz se pogosto vprašam, ali si sploh poslanci in poslanke znamo predstavljati te milijarde. Tu sedimo na KNJF in se mi zdi, da bi morali zelo resno vzeti to kritiko, upravičeno kritiko proračuna s strani Računskega sodišča, ker se v bistvu vleče že leta, če že ne desetletje ali več.

Toliko zaenkrat. Hvala.