Hvala lepa, gospod predsednik.

Nekaj zelo kratkih poudarkov, ki pravzaprav opišejo leto 2019, kjer pa moramo vedet, da je pomembno drugače od leta 2020, ampak o tem bomo poročali v naslednjem letu, čeprav se trudimo, da ne bi bilo, pa vendar je.

V letu 2019 je Računsko sodišče obeležilo svojo 25. letnico obstoja. Ob tej priložnosti je predsednik Republike odlikoval Računsko sodišče kot eno, mislim da, celo edino inštitucijo v državi, z redom za zasluge, kar je sodelavcem Računskega sodišča in seveda vsem nam veliko pomenilo. Gre za eno simbolno gesto. 25. letnica obstoja Računskega sodišča, prek 2 tisoč izdanih revizijskih poročil, 25 let spremljanja stanja javnih financ v Republiki Sloveniji. Smo hotel obeležit tudi z neko posebno potrebo po spremembi Zakona o Računskem sodišču, vendar v tem delu nismo uspel, se bomo pa verjetno v prihodnje o tem pogovarjal.

Sicer smo v letu 2019 izdali 62 revizijskih poročil in 23 »porevizijskih« poročil, kar je povsem primerljivo preteklim letom. Obdelovali oziroma revidirali smo 112 »revidirancev«, kar je nekaj več, kot v preteklem obdobju. Torej 112 subjektov javnega sektorja je bilo pod drobnogledom Računskega sodišča. Izdal smo 511 ukrepov, ki so bili izvedeni med izvajanjem revizij oziroma po revizijskih postopkih. Velik delež ukrepov, ki jih Računsko sodišče se namreč izreče, se namreč realizira že tekom revizijskih postopkov in to moram reči, da nas v zadnjih letih precej veseli.

Več napora vlagamo v to, da »revidiranca« prepričamo v potrebne popravljalne ukrepe že v zelo zgodnih fazah revizije oziroma takoj, ko se nepravilnosti ali oziroma nedoslednosti ali pa nesmotrnosti pojavijo. Izdal smo 365 priporočil uporabnikov javnih sredstev. Moram reči, da jih večina teh priporočil upošteva. Kar nekaj dobivamo odzivov od naših »revidirancev«, ki so tudi prostovoljna, kljub temu, da jih ni nujno poslat, pa vendarle poročajo o realizaciji priporočil. Nekaj od njih so pa seveda takšna priporočila, ki potrebujejo spremembo zakonodaje oziroma kakšnih drugih podzakonskih aktov, kjer pa ni vse odvisno zgolj od »revidirancev«.

Prejeli smo 395 pobud za revizije, kar je povsem primerljivo nekaterim preteklim letom in moram reči, da nas veseli, da je anonimnih pobud relativno malo, da je več pobud Državnega zbora, da je več pobud državnih inštitucij. V zadnjih letih beležimo sicer nekaj manj pobud gospodarstva oziroma gospodarskih subjektov, je pa veliko pobud občin, različnih inštitucij, inšpekcijskih organov in tako naprej. Skratka, te pobude so izjemno strukturirane, imamo pa seveda neko vrzel, pričakovanje je dosti veliko, če pregledamo to številko, blizu 400 na nekje 112 »revidirancev«, vidimo, da je ta vrzel v pričakovanju seveda imanentna in da bo vedno obstajala.

Zato je toliko bolj pomembno, katere revizije izberemo. Veseli nas, da smo imel v letu 2019 nekaj več obravnav naših poročil, tako v Državnem zboru in v Državnem svetu, kot v primerjavi z letom 2018, kjer smo jih imel relativno malo, samo 7. Izdal smo 123 pisnih odgovorov na vprašanja uporabnike javnih sredstev, ki so bila, moram reči, zelo zahtevna. Vsako leto je problematika zahtevnejša. Na nas se res da obrnejo vsi takrat, ko imajo resnično neke velike javno finančne dileme ali pa velike dileme z uporabo zakonodaje, ki ima seveda različne finančne posledice. 123 pisnih odgovorov od naših sodelavcev seveda zahteva veliko koncentracije, veliko znanja, veliko presoj. Ta vprašanja niso enostavna, to vlogo pa z veseljem opravljamo, ker seveda je na nek način preventivna vloga.

Računsko sodišče je bilo v letu 2019 tudi zelo medijsko eksponirano. Skorajda 4 tisoč medijskih objav se je navezovalo neposredno na revizijska poročila Računskega sodišča, kar je relativno visoka številka. Vsota odhodkov vseh »revidirancev«, ki je za nas zelo pomemben indikator, se pravi, s kakšno celotno vsoto so razpolagal vsi, ki smo jih revidirali – 18,4 milijarde, kar je seveda izjemno velik delež celotne javne porabe v Republiki Sloveniji, kajne, in na ta način, teh 62 revizij, pa 23 porevizijskih poročil, se vendarle dotika velike, velike glavnine vseh javnih sredstev. Proračun Računskega sodišča je nekako stabilen, okoli 6 milijonov evrov, s tem da bi vas posebej opozoril na podatek, ki ga imate prikazanega, in sicer 92 % gre za plače, dodatke in druge prejemke ter prispevke zaposlenih. Kar pomeni, da Računsko sodišče ne investira, ne prenavlja, se pravzaprav ne ukvarja z ničimer drugim kot s svojim delom, smo neke vrste zelo asketska institucija. Ta struktura odhodkov pa je vendar zelo visoka tudi v primerjavi z večino državnih organov. Ob tem bi opozoril na nekaj, česar verjetno en boste prvič slišali, pa tudi jaz se ne bom čisto nič bolje počutil, če bom še enkrat povedal, pa bom zavoljo zapisnika vendar povedal, da je z nekaterimi ukrepi, ki so bili sprejeti v letu 2019, prišlo do resnično velikih anomalij. In sicer, od takrat so vrhovni državni revizorji kot tisti funkcionarji, ki nosijo ključni del posla, plačani manj kot pa revizorji, ki jih vodijo, ravno tako to velja tudi za sekretarje. Mislim, da je to anomalijo treba odpraviti, ker zelo negativno vpliva, čeprav nekih neposrednih posledic ni, ker ljudje so vendar motivirani zaradi narave dela same, sodi pa v kategorijo »saj ni res, pa je«.

Načrtovanje revizij, predlogov za revizije, o katerih sem že nekoliko govoril, da bom skrajšal. Tematska področja revizijskih poročil, tu vendar skrbimo za to, da pokrijemo čim več različnih tematik. Zato se tudi naša revizijska poročila na prvi pogled mogoče dotikajo pravzaprav vseh, pa vendar moramo vedeti, da imamo neko posebno odgovornost do revidiranja lokalne samouprave. Tu povečujemo število revidiranih občin, imamo svoj program, spremljamo, kaj se v občinah dogaja, po vseh indikatorjih, imamo neko mapo tveganj po posameznih občinah, ki niso nujno povezana s tem, kdo jih vodi, da ne bo nesporazuma, ampak kakšne finančne podatke imajo in kakšna gibanja zasledujejo, kakšna je kvaliteta življenja v teh lokalnih skupnostih; veliko pobud dobivamo iz lokalnih skupnosti. Revizija državnega proračuna in obeh blagajn je na nek način že utečena. Relativno malo, pa vendar smo se dotaknili tudi pravosodja kot enega posebnega sistema. Spremljamo premoženje države, kjer veste, da zavračamo mnenje pri bilanci stanja države, kar je svojevrsten problem. Opozarjamo na problematiko EU sredstev, zlasti seveda to razliko med počrpanimi in načrtovanimi sredstvi. Veliko se ukvarjamo z zdravstvom, pravzaprav bi morali počasi že oblikovati nek poseben oddelek, ki bi se ukvarjal samo z zdravstvom, ker je to vprašanje zelo občutljivo. Gospodarske javne službe, kjer je eden ključnih problemov oblikovanje cen gospodarskih javnih služb. Logično je pa, da zelo skrbimo tudi za revizije z vidika okolja, kjer smo v mednarodnem prostoru prepoznavni kot institucija, ki ima zelo močno okoljevarstveno revizijo, tega ne delajo vsi. In imamo močan tudi IT, oddelek za IT revizije, informacijskih sistemov, kjer nas na nek način nekatere institucije zunaj precej kopirajo.

Ena izmed revizij, ki jih morda v tem kontekstu velja omeniti, je bila revizija upravljanja s kriptovalutami. Kot prva institucija v Evropi smo se lotili tega vprašanja in moram reči, da sem zadovoljen, ker naša priporočila so zelo pomagala, tako pri preprečevanju pranja denarja s kriptovalutami kot tudi pri oblikovanju sistema in potem tudi spremembe predpisov.

Ukvarjali smo se veliko s socialnim sistemom, kjer je v Sloveniji izrazito velik tudi javnofinančni, ne samo organizacijski problem. Gotovo vam je ostala v spominu revizija Kam na starost, kjer smo ponovno po desetih letih odprli vprašanje, kako imamo organiziran sistem za preskrbovanje pomoči tistim, ki so pomoči potrebni.

Sodelovanje z Državnim zborom in Državnim svetom. Omenil sem – in moram reči, da bi rad to še enkrat izpostavil -, da smo imeli v preteklem letu relativno veliko obravnav poročil v Državnem zboru. Mi razumemo, da vsako poročilo ni nujno, da dobi še nek epilog na Komisiji za nadzor javnih financ ali pa pri drugih odborih ali delovnih telesih Državnega zbora, vendar v primerjavi z letom 2018, kjer je bilo teh res malo, smo s tem gibanjem zadovoljni. Dve obravnavi poročil smo imeli tudi v Državnem svetu, eno obravnavo na Komisiji za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, tako kot vsako leto. In smo s tem načinom zadovoljni, kajti menimo, da ko Komisija za nadzor javnih financ ali pa druga delovna telesa obravnavajo neko revizijsko poročilo, in to v času, ko je že izdano porevizijsko poročilo, ne pred tem, ampak ko je že izdano porevizijsko poročilo, ko se vidijo rezultati, ko se lahko spremljajo gibanja, je to za revidiranca zelo dober, pozitiven pritisk k spremembi stanja, mogoče celo prej, kot pa bi mi lahko na nek način dosegli.

Naša medijska prepoznavnost je mogoče celo prevelika, tako o njej ne bom posebej govoril.

V mednarodnem prostoru, leto 2020 je seveda pomembno drugače, čeprav zelo veliko komuniciramo s svojimi kolegi preko mreže in preko drugih komunikacijskih kanalov. V letu 2019 smo bili zelo aktivni predvsem pri organizaciji nekaterih mednarodnih dogodkov in sestankov v tujini, kjer pa moram reči, da smo imeli povsod aktivno vlogo, kajti to je naše izhodišče, ki ga imamo pri mednarodnem sodelovanju in mednarodni dejavnosti. Razen če gre za izrazito pomembno temo, kjer je treba biti zraven - ampak tega je malo -, vztrajam na tem, da so sestanki v tujini ali konference ali karkoli z našo aktivno vlogo, sicer se praktično ne udeležujemo.

V mednarodnem prostoru naših vrhovnih revizijskih institucij imamo pomembno vlogo, delamo nekaj mednarodnih revizij – o tem bomo poročali tudi v zelo kratkem času -, trenutno se ukvarjamo z vprašanjem okoljevarstva Jadranskega morja, onesnaževanja Jadranskega morja. Planiramo še nekaj drugih revizij. V zelo kratkem času izdajamo revizijsko poročilo o bralni pismenosti. Skupaj z avstrijskim računskim sodiščem, pa še z nekaterimi drugimi organizacijami zelo, zelo dobro sodelujemo.

Sodelovanje z mednarodnimi organizacijami, zlasti z OECD in skupino V-4+2, je zelo močno. Praktično smo v mesečnih kontaktih, usklajujemo programe, izmenjujemo si podatke. In želim, da bi nekega dne prišlo do izmenjave podatkov, recimo, o doseženih cenah na področju javnega naročanja, o drugih podatkih, ki pravzaprav vsako revizijo lahko postavijo v nek tak mednarodni kontekst ali pa vsaj v kontekst nam primerljivih držav, in lahko bomo začeli poročati tudi o tej dimenziji.

Izvedli smo tudi letni program izobraževanja, ki je za nas izjemnega pomena, in sicer revizorjev drugače izobraziti kot z neko svojo lastno aktivnostjo praktično ne moremo. Zato zelo pazimo, da vsakdo pri nas dobi dober trening, dobro izobraževanje, da že mlade kadre, ker imamo relativno nizko stopnjo fluktuacije, pa vendar zaposlujemo večinoma mlajše ljudi ali pa resnično strokovnjake, ki so nekaj v slovenskem prostoru že pokazali. In z njimi delamo, da čim prej lahko samostojno izvajajo revizije. Takšno politiko zaposlovanja imamo že vsaj osem let. In sem zelo zadovoljen, da v tem trenutku izvajajo zelo zahtevne revizije, kot je revizija Slovenske varnostno-obveščevalne agencije in nekaterih drugih večjih projektov, pravzaprav ljudje, ki so pri nas pet, šest, morda sedem ali pa celo štiri leta. Kar pomeni, da smo uspeli izobraziti povsem novo generacijo revizorjev, državnih revizorjev, imajo tudi naziv državni revizor, z našim lastnim angažmajem, in smo pravzaprav s tako zelo dobro uravnoteženo starostno strukturo na Računskem sodišču tudi zelo zadovoljni. Zato veliko poudarka dajemo, da se zaposleni udeležujejo seminarjev in konferenc, ki jih organizirajo institucije v Sloveniji in predvsem tudi v tujini, kjer pa tudi mladi pravzaprav že ko gredo na takšne dogodke, zaprosijo za svojo aktivno udeležbo, kar seveda za takšnega mladega revizorja pomeni izjemen izziv. In moram reči, da smo na to ponosni in imamo tudi zelo dobre odzive.

Mogoče bi omenil še to - če se kratko sprehodim skozi nekaj revizijskih poročil, ki so pa vendar imela nek večji odmev v preteklem letu -, da praktično skoraj vse ključne revizije opremimo z infografiko, ki so zelo zanimive za naše revidirance, za medije in pri nekaterih temah pravzaprav predstavlja kar referenčni vir in moram reči, da smo s tem zadovoljni. Ukvarjali smo se recimo v kakšnem stanju so vode v Sloveniji, kjer ugotavljamo, da je 62 od 155 površinskih vodnih teles v slabem stanju, posebej smo opozorili na problematiko severovzhodne Slovenije, kjer se ukvarjamo sedaj še z novo revizijo, in sicer stanje nitratov oziroma osebnost nitratov v vodi, to vprašanje nam je bilo enega izjemnega pomena in smo tukaj dosegli kar velik napredek. Omenil sem že učinkovitost urejanja virtualnih valut, učinkovitost varstva pred temi izzivi(?), tujerodnimi vrstami, kjer imamo en izrazit velik problem v Sloveniji, pri viziji predloga zaključnega računa proračuna Republike Slovenije opozarjamo na zelo veliko vrzel med načrtovanimi sredstvi iz proračuna Evropske unije in realizacijo pri črpanju Evropskih sredstev, kjer smo prejeli žal kar 28,5 % manj kot pa načrtovanih sredstev. Tudi podatek za leto v nekem tekočem obdobjem morda ni najbolj razveseljiv, je pa boljši. Ukvarjali smo se z učinkovitostjo izvajanja nabav družbi za avtoceste Republike Slovenije, kjer smo pravzaprav pogledali cel nabavni proces in smo se prvič ukvarjali tudi z izvedbo pogodbe nadzora nad samimi pogodbami. Kam na starost oziroma skrb za tiste, ki staro… /nerazumljivo/ duševne in telesne prizadetosti potrebuje pomoč drugih, se mi zdi ena bolj odmevnih revizij, kajti kjer smo ugotovili, da država že več kot 10 let praktični ni izvajala resnih ukrepov v zagotovitev različnih oblik pomoči, kar se je v teh časih izkazalo kot izrazito velik problem. Upam, da bodo naša priporočila realizirana in mogoče tudi s predpisom, ki je trenutno v obravnavi, vidimo, da je nekaj takšnih priporočil pravzaprav že vključenih. Ukvarjali smo se z učinkovitostjo strateškega načrtovanega dolgoročnega izkoriščanja jedrske energije za proizvodnjo električne energije, načrtovano proizvodnjo električne energije jedrskih elektrarn, kjer posebej opozarjamo na to, da država nima načrta kako nadomestiti izpad eventualnih virov TEŠ6 in NEK v prihodnjem obdobju, kar predstavlja 60 % našega energetskega potenciala v tem trenutku. Opozarjamo na to, da se Vlada desetletja opredeljevala v prihodnost jedrske energije za proizvodnjo elektrike in te odločitve ni sprejela(?), je pa de facto so pa drugi subjekti vse postopke vodili v to, da se drugi blok na nek način zgradi. Pri izbirni bilanci stanja proračuna Republike Slovenije smo mnenje zavrnili zaradi neustrezne akontacije informacijo opredmetenih osnovnih sredstev, to seveda ni bilo prvič, smo pa v navezi z Ministrstvom za finance in se stanje na tem področju popravlja.

Patentno varstvo v Republiki Sloveniji. Gre za enega indikatorja vitalnosti družbe, kjer je Slovenija v letu 2019 zdrsnila v skupino zmernih inovatork, prej smo bili uvrščeni bolje, ukvarjali smo se z razlogi zakaj je temu tako in preverili nacionalni postopek pridobitve patenta, ki je sicer relativno enostaven, pa vendarle samo delno učinkovit pri zagotavljanju vsem tistim, ki prijavljajo inovacije. Spremlja uspešnosti projektov, ki so prejeli evropska sredstva za razvoj podeželja kot izrazito kompliciran postopek, smo ga bolj opredelili in predvsem preverili kakšna je uspešnost projektov pet let po zaključku in ugotovili, da jih je večina teh kriterijev, ki so zabeleženi, niti ne zagotavlja.

Ukvarjali smo se z informacijsko podporo o delovanju sodišč, stroški informacijske podpore, ki so naraščal, kako je Vrhovno sodišč pristopilo k informatizaciji sodišč ali je Vrhovno sodišče učinkovito podpiralo delovanje sodišč. Ukvarjali smo se z učinkovitostjo poslovanja Mestne občine Ljubljana, ki se nanaša na izvajanje problematičnih javno-zasebnih partnerstev, kjer smo opredelili vsa tista razmerja, ki jih mogoče v preteklih revizijah pri Mestni občini Ljubljana še nismo razkrili. Ukvarjali smo se z javnim Zavodom športa Ljubljana, kjer smo bili zelo kritični do nekaterih procesov, ki jih imajo in še seveda številne druge revizije, to je bilo zgolj nekaj poudarkov iz naših izdanih revizijskih poročil. Mogoče samo še, da z neko noto aktualnosti zaključim. V temle trenutku je Računsko sodišče tik pred izdajo predloga revizijskega poročila o sanaciji bančnega sistema, torej revizije Banke Slovenije, kjer smo imeli izrazito velike probleme s komunikacijo, z revidiranci in z nekaterimi elementi v tujini, kajti dolgo časa nismo pridobivali dokumentacije več kot 8 mesecev. Zdaj je to revizijsko poročilo praktično pripravljeno. Pred tem smo pa že izdali revizijsko poročilo o pravilnosti poslovanja Banke Slovenije. S tem paketom pravzaprav bomo povedali kaj si mislimo o sanaciji bančnega sistema, kakšne so bile okoliščine, kakšni so bili elementi, ampak o tem, kot rečeno, morda v roku 20 dni ali pa enega meseca, odvisno od eventualnega ugovora Banke Slovenije bomo poročali javnost in Državnemu zboru.

Pri reviziji zaščitne opreme, bi vas mogoče lahko zanimala, pa imamo nekaj problemov s strani pridobivanja dokumentacije, zlasti z revidirancem MGRT, kjer je ministrstvo precej neažurno pri zagotavljanju podatkov Računskega sodišča in bom morali mogoče s kakšnimi drugimi ukrepi zagotoviti to dokumentacijo, sicer pa z drugimi revidiranci komunikacija poteka v redu in smo v nekem zaključnem delu vsaj kar se tiče drugih revidirancev pri pripravi osnutka revizijskega poročila in zapisa. Seveda imamo še kar nekaj revizijskih poročil, ki so zelo aktualna in bodo zelo pomembna, ampak o tem mogoče, definitivno v letnem poročilu za 2020, kako smo organizirali delo v teh nekoliko turbolentnih časih, pravzaprav zelo v redu. Večina sodelavcev na Računskem sodišču, zlasti tisti, ki seveda vodijo oddelke, je v času praktične nekega večjega števila dela na domu, kjer je imela nižjo plačo še za 30 %, bila cel čas v službi kjer je morala koordinirati praktično delo vseh sodelavcev. S takšno nagrado se jih je zelo stimuliralo, da so bili seveda še bolj aktivni, kar je v redu. Organizacija dela pa za Računsko sodišče ni bila tako problematična, kajti delo na domu je bila oblika, ki jo je Računsko sodišče izvajalo že vsaj 5 let in smo imeli tudi zelo kontrolirane pogoje kako ljudje izvajajo to delo in kako poročajo izvajanje dela in ta oblika dela je za nas nekaj kar je zlasti v tisti fazi revizijskega procesa, ko je stvari treba zapisati, se poglobiti, itn., povsem normalna in razumna. Zato tudi podatki o našem delu v 2020, vsaj po nekih teh indikatorjih števila izvedenih revizij, ukrepov, itn., po mojem mnenju niti ne bodo bistveno slabši. Je pa seveda izrazit problem v kolikor bi prišlo do ponovnega, kako bi temu rekel, zaprtja vseh drugih aktivnosti pri državnih organih ali pa v organih lokalne samouprave, kajti potem pa res pridobivamo identifikacije imeli problem, res pa je, da je s tem bila tudi zelo povečana potreba po naši svetovalni vlogi kar se je pa v letu 2020 izkazalo.

Hvala lepa. Toliko za enkrat. Če bo kakšno vprašanje, smo seveda na voljo.