Torej, želel bi se odzvati na izvajanje predstavnika Vlade oziroma policije oziroma ministrstva, direktorja direktorata, pa tudi Zakonodajno-pravne službe. Malce so me najprej spodbudile k razmišljanju besede, da obstoječa zakonodaja na nek način nekaj že ureja, kar se tiče te problematike. Najprej bi vam povedal, da je policija v obdobju šestih mesecev oziroma od 6. septembra 2019 do 28. maja 2020 izvedla naslednje postopke: zasegla 8 kosov orožja Airsoft, ki jih je kasneje vrnila lastnikom; zoper enega kršitelja je uvedla prekrškovni postopek po 23. členu Zakona o varstvu javnega reda in miru zaradi lažne naznanitve prekrška; v času trajanja odloka Vlade, torej covid-19, je podala 14 predlogov pristojnemu prekrškovnemu organu, torej zdravstvenemu inšpektoratu; podala dve kazenski ovadbi s 16 poročili, dopolnitev kazenske ovadbe, in 11 poročil po desetem odstavku 148. člena ZKP, deseti odstavek 148. člena ZKP govori o tem, da ni podlage za kazensko ovadbo, to pomeni, da ne gre za kaznivo dejanje, torej sta bili podani dve kazenski ovadbi.

V primeru dogodka na Policijski postaji Slovenska Bistrica, kamor je prišlo ca 50 vardistov na čelu z njihovim vodjem, je policija preiskovala sum storitve kaznivega dejanja sodelovanja v skupini, ki prepreči uradno dejanje uradni osebi, vendar se je pristojno Okrožno državno tožilstvo v Mariboru opredelilo, da v tem primeru ni šlo za kaznivo dejanje. Po zbranih obvestilih je policija podala poročilo tožilstvu v proučitev in nadaljnje odločanje. Kršitev s področja javnega reda in miru ter zagotavljanje splošne varnosti ljudi in premoženja pa ni bilo ugotovljenih; to je napisano v izjavi ministra Hojsa. Kdor si je ogledal posnetek na Policijski postaji Slovenska Bistrica, predvsem pa tisti, ki malce poznajo prekrške, lahko ugotovijo, da sta bila tam podana najmanj dva prekrška s področja Zakona o varstvu javnega reda in miru, to je nedostojno vedenje na javnem kraju in nedostojno vedenje zoper uradno osebo, kar pomeni kričanje na javnem kraju in kričanje na pooblaščeno uradno osebo; nenazadnje so bile izrečene besede, da laže, to pomeni, da je lažnivec in gre tudi za žalitev, in tu ukrepa ni bilo. V zvezi s tem sem postavil poslansko vprašanje, zakaj niso odkrili oziroma začeli s tema dvema prekrškoma, in so povedali, kar je pravilno, da so v zvezi s tem najprej zbirali obvestila v zvezi kaznivih dejanj in da če ne bo šlo za kaznivo dejanje, bodo uvedli tudi predloge zoper te prekrške po Zakonu o varstvu javnega reda in miru. To je pravilno, ampak na podlagi vsega tega, kar sem do sedaj povedal, lahko ugotovimo, da če ne bi imeli teh ukrepov covida, potem pravzaprav niti ne bi mogli… Dve kazenski ovadbi, en predlog zaradi lažne naznanitve prekrška, in to je pravzaprav tudi vse. In ne moremo reči, da obstoječa zakonodaja delno že ureja to. Nenazadnje, kot je bilo izpostavljeno, pa bom tudi v nadaljevanju povedal, je policija zasegla kose tega Airsoft orožja in so jih kasneje vrnili, ker pač ni bilo… ne vem, verjetno bo sam kasneje razložil.

Torej, naj se odzovem najprej na pripombo predstavnika MNZ, in sicer, da je problematika dokazovanja direktnega naklepa za storitev prekrška, ki je v praksi težko dokazljivo, torej gre za tako imenovani namen vzbujanja videza, da se izvajajo določene naloge. Lahko povem naslednje - kako drugače dokazovati prekršek kot z naklepom. To dejanje v praksi ne more biti storjeno iz malomarnosti oziroma lahko je, vendar bo potem zajemalo tudi vsa tista ravnanja, ki niso problematična in jih ne želimo urejati. V teh skupinah pravzaprav jasno izražajo namen izvajanja svojih aktivnosti, in to ne bi smel biti velik problem, seveda pa je na policistih, da bodo ustrezno zbrali dovolj dokazov in obvestil, ki bodo lahko to potrdila; brez tega bi lahko bila zadeva tudi sporna. Pa vendar smo potem šli v spremembo in tu sledili v amandmaju, če lahko opozorim, da ni več namen vzbujanja videza, temveč da kdor nosi, razkazuje ali uporablja predmete iz prejšnjega odstavka na način, ki vzbuja videz, smo popravili in mislim, da tukaj je potem tudi ta pripomba, ki jo je predstavnik ministrstva dal, utemeljena. Pripomba je bila dana, ki je sicer ni izpostavil, tudi v pisnem jo pa imate, kako naj bi komercialni namen urejal področje uporabe uniform. Torej gre za izjeme. Izraz komercialni namen, pravzaprav gre za reklame in podobne aktivnosti, ki so točno tako tudi opredeljene v 40. členu Zakona o organiziranosti in delu policije, v četrtem odstavku, ki govori, da izposoja uporabo uniforme, tehničnih sredstev policije, simbolov policije za film, televizijo, gledališke predstave, druge javne nastope, humanitarne, reklamne in druge komercialne namene dovoli generalni direktor policije glede na operativne zmožnosti policije, namen, uporabo, itn. Verjetno je zadeva tudi podobno urejena na Ministrstvu za obrambo. Zanimivo je, da na tem Ministrstvu za obrambo pravijo, da nošenje najrazličnejših vojaških uniform, starih ali novih ni sporna, če civilne osebe nosijo uniformo ali dele uniforme brez oznak pripadnosti in drugih oznak, ki se uporabljajo v Slovenski vojski, to dejanje ni določeno kot prekršek, še dodajajo na MORS in pravijo, da bo ob morebitnih kršitvah v prihodnje inšpektorat ukrepal skladno s svojimi pristojnostmi.

Naslednja pripomba, da je bila nepotrebna podrobna opredelite na javnem in zasebnem kraju. V enem delu se to mnenje Vlade nanaša, da je presplošno, v drugem delu, da je nepotrebno podrobno urejanje, torej jaz ne vem, jaz imam občutek, ko prebiram to mnenje, da ne gre za to, da je zakon slab ali pa, da ni ustrezno pripravljen, da ni ustreznih rešitev, ampak gre pravzaprav za to kako najti neke stvari, da ta zakon ne bi bil sprejet. Potem pripomba, da ni točno določeno pri kom konkretno naj bi kršitev vzbujal videz oziroma dajal občutek, da je oseba oblečena v maskirna oblačila. Poglejte, dikcija predlaganega člena govori, da kdor nosi maskirna oblačila, uniformo ali oblačila podobna uniformi ali uradnih ali vojaških oseb in s svojim obnašanjem, ravnanjem in gibanjem, zadolževanjem na določenem javnem ali zasebnem kraju ali z uporabo opreme vzbuja videz, da izvaja naloge uradnih ali vojaških oseb. Namen tega zakona oziroma te novele je uresničevanje pravic ljudi do varnosti in dostojanstva pred dejanji, ki ovirajo izvrševanje pravic in dolžnosti državnih organov, nosilcev javnih pooblastil. Zato vas vprašam, kdo pa je pravzaprav bolj kompetenten, da ugotovi, da nekdo zbuja videz, da izvaja naloge uradne ali vojaške osebe kot tisti, ki to tudi v resnici mora in sme opravljati, torej policisti, vojaki. Zakonita prisila je monopol države in nihče druge ne more imeti pravice do uporabe prisile kot državni organ, ki ima za to mandat. Zato je namen te novele s to določbo dosežen, kajti državni organ mora skrbeti za pravice ljudi do varnosti in to z varovanjem pred dejanji, ki ovirajo izvrševanje pravic in dolžnosti državnih organov in nosilcev javnih pooblastil. In povem vam, žalostna je tista država, ki za takšna dejanja, ki ogrožajo državo samo, ker jim nekdo poskuša vzeti monopol prisile, potrebuje prijavo in vznemirjanje nekega malega človeka, ki se mora namesto nje izpostaviti, braniti državo, z lastnimi resursi, med tem, ko ima država na voljo za takšne in podobne primere svoje resurse, če hočete, strokovnjake in tudi organe. Žalostna je taka država.

Torej, v 11.a členu je bila pripomba, ki govori o temu, to je v dikciji, da nekdo zbuja videz policijske ali vojaške sile, ki nima podlage za delovanje v zakonu, da je to nepotrebno. Poglejte, saj morda je res nepotrebno, vendar ni nezakonito in ni narobe. Ne gre tukaj zgolj za uniformo, ki je uniforma policija ali Slovenske vojske, gre tudi za maskirna oblačila ali oblačila podobna uniformi uradnih ali vojaških oseb, ki bi lahko dajala tak videz. Gre v bistvu za dodatno varovalko, ki preprečuje, da se ureja skupine, ki jih s tem, s to novelo ne želimo zajeti oziroma urediti.

Kar se tiče zasega predmetov. Poglejte, kaj storiti s predmeti, ki so po videzu podobni orožju. Seveda se lahko dosežejo. Vse kršitve po 11. členu so že zdaj določene, da se jih lahko zaseže. Kar pa se tiče 11.a člena, pa se tudi lahko zaseže po Zakonu o prekrških, vendar takrat seveda ne bo moč izpeljati hitrega postopka, ampak se bo zadeva morala odviti na sodišču za prekrške. In vas vprašam, glede na tudi, da gre tudi za prekrške, ki so težje narave, je pravzaprav prav, ne da to izvaja prekrškovni organ, policija, ampak da se to preseli na sodišče kjer se bo enostavno takrat lahko potem ocenilo vse ali so bili podani elementi prekrška ali morda niso bili podani elementi prekrška in sodišče za prekrške bo tudi v tem primeru potem lahko izreklo ukrep, odvzem predmetov. Po Zakonu o prekrških je to mogoče pravzaprav vsakokrat.

Glede na pripombo, da novela ne predvideva preprečevanje organizirano izvajanje urejanja pripadnikov Varde v naravi. Ravno ta predvidevanja, pravzaprav novela predvideva ta urejanja na način in sicer, da skupina najmanj dveh oseb, ki nosi maskirna oblačila, uniformo ali oblačila podobna uniformi uradnih ali vojaških oseb in s svojim obnašanjem, z gibanjem, ravnanjem in zadrževanjem na določenem javnem ali zasebnem kraju in z uporabo simbolov, grbov, zastav ali z ustvarjanjem vtisa hierarhične ureditve skupine ali z uporabo vozil na katerih so nameščene prepoznavne oznake ali z uporabo opreme in pripomočkov, zbuja videz, da gre za policijsko in vojaško silo. Naloge policije so opredeljene v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije. Urjenje samo struktur policije ali vojsko ni pravzaprav uradna naloga v direktnem smislu in zato je potrebno na nek način bilo urediti tudi to. Seveda takšna urejanja, ki se izvajajo tako na javnem ali zasebnem prostoru, lahko vzbujajo videz, da gre za policijsko ali vojaško silo. Ne gre samo za urejanja, gre tudi za postroje, razne postroje. Vsi poznamo zgodbo pred predsedniško palačo in vstop v predsedniško palačo. Torej urejanja, ki jih izvajajo pripadniki Varde, ne glede na to, da se izvajajo na javnem ali zasebnem kraju, vsekakor vzbujajo videz, da gre za policijsko ali vojaško silo in to ravno to določa ta novela.

Kar se tiče glob v tolarjih. To drži. Nismo pripravili sprememb, vendar vam vprašam ali pa, vam polagam na dušo naslednje, če vse Vlade od leta 2007 do danes niso zmogle toliko energije, da bi to pripravile, potem pričakujete od enega poslanca Bakovića, da bo to naredil pa pripravil. Poglejte, imeli ste pisan čas ves čas, to je lahko naredila, predlog dala tako minister za notranje zadeve kot Vlada kot katerakoli že in katerikoli že, pa tega niste naredili, glede na to, da je situacija kar se tiče problematike paravojaških skupin oziroma skupin, ki poskušajo prevzeti monopol prisile, je neumestno in je potrebno urediti to. Seveda boste imeli tudi v naprej pisan čas, da boste lahko spremenili. Nenazadnje morda tudi kakšno vašo pripombo opredelili na našo novelo. Torej, očitek da s to novelo zakona dejansko nismo zajeli vse vidike problematike in torej le delno lahko omejujejo neka ravnanja, ki so družbi nevarna, vam povem naslednje. Nikoli ne bo mogoče v celoti in popolnoma predvideti vse nevarnih pojavnih oblik, ki bi jih zakonodaja lahko predvidevala. Vedno se bodo pojavljale nove in nove oblike, ki bodo problematične in družbi nevarne, zato pa so pravne norme, če želite, zato je zakonodaja živa tvorba, ki se mora pač / nerazumljivo/ hitro in učinkovito odzivati na takšne pojave. Res je predsednik Vlade, gospod Janez Janša, v članku za STA, 15. 6., letos dejal, da pristojni organi imajo vsa potrebna pooblastila, da ukrepajo tako v primerih, bi rekel, tako imenovanih Vard kot tudi drugih podobnih primerih, Janša, torej premier je prepričan, da aktivnost, ki jih izvaja Varda, vključno s poniževanjem policije v Slovenski Bistrici, v ormalni demokratični družbi nimajo mesta. In tukaj povem, da nimamo dovolj vzvodov in zato so te spremembe premišljene, jasno opredeljene in kar sem pojasnil skozi te odzive in to mnenje in menim, da je novela dobro pripravljena. Temelji na izkušnjah operativnega dela tistih, ki se vsakodnevno srečujejo s tem zakonom na način, da ga izvajajo. In pravzaprav to je tisto kar je najbolj potrebno. Seveda so možne tudi izboljšave, zaradi česar vabim vse, ki se zavedajo, da je zakonodaja pomembna, da pridejo z določenimi predlogi še na dan. Poglejte, še enkrat bi rad poudaril naslednje. Prejšnji predlog, ki ni bil sprejet, zanimivo, podprl ga je pa Državni svet takrat, tega ki je izboljšan s tem, da smo, bom rekel, upoštevali vse pripombe Zakonodajno-pravne službe, upoštevali tudi mnenje Vlade v zvezi naklepa, je pa problematičen. Zato se mi zdi malo zastrašujoče, da pravzaprav je prejšnji zakon, ki ga je pripravila stroka, sedaj problematičen. In če je to odraz temu, da se je zamenjala politika oziroma politični pol, me skrbi. In še enkrat apeliram na vse, da tukaj ni zdaj pomembno ali je neka novela vložila opozicija, koalicija ali kdorkoli, vsi se strinjamo, da zadeva je problematična, in da jo je potrebno urediti. Od 2018 se ni zgodilo nič. To je drugi poizkus, da bi zadevo uredili in samo na vas je, da to omogočite ali onemogočite.

Hvala lepa.