Ja, najlepša hvala, spoštovana predsednica odbora, poslanke in poslanci, spoštovani gostje.

S predlagatelji predloga sprememb Zakona o nalezljivih boleznih, ki se nanašajo na cepljenje, delimo mnenje, da cepljenje dejansko predstavlja zaščito pred zbolevanjem in s tem tudi zaščito pred posledicami nalezljivih bolezni. Gre za najpomembnejši javno-zdravstveni ukrep, ki je tudi zgodovinsko spremenil tok človeštva. Otroci namreč ne umirajo več v tolikšni meri zaradi otroških nalezljivih bolezni, kot so davica, ošpice, tetanus. Določene virusne bolezni smo praktično že skoraj izkoreninili. Cepiva, ki jih imamo v Republiki Sloveniji, so varna in učinkovita. Glede na trenutno situacijo, v kateri smo se pa znašli zaradi novega koronavirusa, smo pa verjetno vsi bili opozorjeni, da je cepljenje dejansko dobilo še bolj pomembno vlogo. Bolj kot kdajkoli do zdaj kot družba stremimo k temu, da se čim prej razvije in učinkovito cepivo proti covid-19, vendar pa seveda opozarjam, da ta predlog, ki ga imamo na mizi, ne obravnava cepiva proti covid-19, pač pa se nanaša na obstoječa, potrjena, varna cepiva.

Ministrstvo za zdravje budno spremlja naraščanje števila otrok, ki se ne cepijo ali so nepopolno cepljeni, kljub temu da so cepljenja proti otroškim nalezljivim boleznim v Sloveniji že obvezna. Padec precepljenosti pri nas je pred kratkim dejansko že padel pod kritično mejo 95 %, ki pa je nujna za razvoj kolektivne imunosti in tudi za preprečevanje izbruhov ter širjenja nalezljivih bolezni. Verjetno se vsi danes v dvorani še kako spominjamo leta 2015, tragičnih primerov, ko so zaradi ošpic se pisale tudi zelo žalostne zgodbe, tudi v letu 2019, veste, da smo imeli izbruhe ošpic.

Moram pa povedati, da so starši v preteklih mesecih se očitno opolnomočili in je dejansko delež precepljenosti prav tudi proti ošpicam pričel naraščati. Tako da starši so dejansko modri in spremljajo, kaj tudi mi tukaj počnemo, in mislim, da jim moramo pri tem stati ob strani.

Problem je dejansko večji, ne samo zaradi dogajanja v Sloveniji, pač pa, to nas je tudi naučil pravzaprav ta koronavirus, da virusi ne poznajo meja, namreč precepljenost se zmanjšuje tudi v številnih državah Evropske unije in tudi širše. Dejansko cepljenje, kljub temu da je zgodba o uspehu, je po drugi strani tudi žrtev lastnega uspeha. Zato je Vlada Republike Slovenije v svojem mnenju podprla cilj zakona, ki je povečanje precepljenosti in tudi nekatere rešitve iz predloga zakona ob upoštevanju sprememb in dopolnitev, ki so jih predlagali, povzeli v amandmajih zakonov. Zdaj, z amandmaji, ki sledijo, mi se zahvaljujemo, da ste te amandmaje sprejeli, ker mislimo, da pomembno prispevajo k še boljšemu predlogu.

Vlada se strinja in podpira optimizacijo postopka za ugotavljanje razlogov za opustitev cepljenja iz medicinskih razlogov, to pa zato, ker je po sedanji ureditvi postopek dolgotrajen in tudi neučinkovit. Zato je smiselno konkretizirati določbe o obveznih formalnih in vsebinskih sestavinah vlog. V kolikor bodo pa imele popolne vloge tudi ustrezno zdravstveno dokumentacijo, ki dokazuje razloge za opustitev cepljenja, to se pravi recimo izvid alergologa, a ne, če gre za zatrjevanje alergije na sestavine cepiva, ali pa zdravstvena dokumentacija o predhodnem resnem neželenem učinku na sestavine cepiva, bo seveda komisija za cepljenje lahko v razumnem roku podala strokovno mnenje, ki pa je potrebno za izdajo odločbe.

Trenutno je namreč velika večina vlog nepopolna, odločanje je tudi zato zelo dolgotrajno. V predhodnih določbah predlog zakona tudi določa, da predlagatelji že vloženih predlogov za opustitev cepljenja vloge dopolnijo v roku 12 mesecev.

Zdaj je še ena novost, ki se nam zdi zelo pomembna, in sicer je pa omejitev vključitve necepljenih otrok v javne in javno sofinancirane zasebne vrtce. Vlada meni, da je omejitev vključitve v vrtce le tistim otrokom, ki niso bili cepljeni proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, sorazmeren in zadosten ukrep. Zakaj tako menimo? Zato ker dejansko so pa ošpice tiste, ki pomenijo daleč največje javnozdravstveno tveganje. Če starši recimo ne cepijo proti tetanusu, ogrožajo samo svojega otroka. Pri ošpicah je drugače.

Zdaj pri ošpicah je tudi problem, da zaradi zmanjšane precepljenosti tudi v Evropi beležimo izbruhe v številnih državah EU in širše. Ošpice so sicer zelo nalezljiva bolezen, v kolektivu se širijo izjemno hitro, komplikacije pa so tudi relativno pogoste. Izbruh ošpic in njegovo obvladovanje pa nesporno pomeni zelo veliko motnjo za zdravstveni sistem. In podobne ukrepe, kot so navedeni v tem predlogu, imajo tudi države, kot so Italija, Nemčija in Francija. Skratka, pri vseh, ki se bojijo, kaj to pomeni za otroke v vrtcih, dejansko tukaj poudarjamo vlogo skupnosti in zaradi tega omejujemo predvsem za tiste, ki niso oziroma ki jih starši ne cepijo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam.

Poleg tega se vlada strinja s predlogom, da se zavrne vpis kandidatom, ki niso cepljeni proti ošpicam, mumpsu, rdečkam, oslovskemu kašlju in hepatitisu B v šole in fakultete, ki izobražujejo za delo v vzgoji, izobraževanju, zdravstvu ali socialnemu varstvu, razen seveda, če je bilo z odločbo o opustitvi cepljenja ugotovljeno, da za to obstajajo medicinski razlog. Zakaj? Zaradi tega ker ščitimo dijake in študente pri njihovem lastnem zdravju. Vsi se spomnimo tragične zgodbe na pediatrični kliniki medicinske sestre ob izbruhu ošpic. To želimo preprečiti.

Dijaki in študentje, ki jih omenjamo v tem zakonu, namreč opravljajo prakso v zdravstvenih in socialno-varstvenih ustanovah in cepljenje jih ščiti pred boleznimi, posredno pa so zaščiteni tudi njihovi varovanci in seveda njihovi pacienti.

Vlada pa se ne strinja s prepovedjo dela s pacienti oziroma varovanci zaposlenih v javni zdravstveni mreži ali socialno varstvenih ustanovah, ki niso cepljeni proti ošpicam, mumpsu, rdečkam, oslovskemu kašlju in hepatitisu B ter sezonski gripi, saj menimo, da gre pa v tem primeru pa za prekomeren ukrep, in mislimo, da bi isti cilj lahko dosegli z doslednim spoštovanjem zakona o varnosti in zdravju pri delu in njegovih določb v 17. členu. Želimo si namreč, da bi tudi delodajalci prepoznali pomen cepljenja in precepljenosti svojih delavcev. Naj na koncu ponovim, da je cepljenje eden od največjih dosežkov sodobne medicine in prav je, da dobrobiti cepiv omogočimo prav vsem otrokom. To je naša dolžnost.

Hvala.