Hvala lepa, predsedujoči. Poslanci in poslanke.

Mislim, da je težko še dodati nekaj misli oziroma besed, ki jih je minister za obrambo tukaj pojasnil. Pa ne zaradi tega, da jih nočem, ampak zaradi tega, ker vse to, kar je on omenil danes in kar bom jaz še v nadaljevanju skozi nekatera dejstva, je med Ministrstvom za obrambo in seveda Slovensko vojsko usklajeno. In vse, kar danes govorim in kar je danes na mizi, je produkt nas obeh in seveda naših podrejenih, ki so pač pripravili ta zakon.

Dejstvo je, da je trend upadanja vojakov evidenten. Od leta, to sem že na prvi seji povedal, da od leta 2008, 2009 se ta trend upadanja zazna. Danes smo na številki 6 tisoč 200, če rečem okroglo. Se pravi, pred 10 leti smo bili na 7 tisoč 600, kar lahko jasno pove, kje smo danes in kam gremo v bližnji prihodnosti. Torej to naj bi bil dejanski, kot dejstvo, povod, kako in na kakšen način pristopiti k reševanju vojakov oziroma kako in na kakšen način pripeljati sistem pri pridobivanju kadra. Seveda vsak vojak, ki odhaja iz sistema, se poveljujoči z njim pogovorijo in skušajo ugotoviti, kje je tukaj največji problem, zakaj zapuščajo vrste Slovenske vojske. In v 70 % njihovih odgovorov je reševanje socialnega statusa po 45. – »ne vidimo perspektive; pri 45 gremo na cesto« in seveda se mora nekdo drugi z nami ukvarjati, ne več Slovenska vojska. In seveda oni ne čakajo do 45, ampak si skušajo verjetno že prej zagotoviti neka dela ali pač ne. Skratka lahko in so in postanejo socialni problem. Zato mi skušamo s to spremembo teh treh, dveh, predvsem dveh ali pa treh členov v zakonu pritegniti na eni strani več mladih, da gremo skozi jasna sporočila in povemo, poglejte, skrbimo za vas, bomo našli za vas tudi rešitve po 45 in seveda da na podlagi tega dobimo nekaj več mladih notri. In seveda istočasno zadržujemo določene specialiste, tisto, kar je že minister omenil, da jih obdržimo v sistemu kot specialiste na raznoraznih vzdrževalnih ali drugih delih, kar pomeni, da nam tudi finančni vložek v tej ljudi oziroma vojake pripadnike in pripadnice Slovenske vojske, ki jih damo skozi desetletno, petnajstletni cikel, ki so pri nas, skušamo potem ohraniti tudi v bodoče. In to je bistvo. Da uspevamo, mogoče je danes slučajnost ali ne. Mi smo bili danes na obisku v Vipavi v / nerazumljivo/ centru in, poglejte, danes je v veščinskem (?) centru 65 novih kandidatov za zaposlitev v Slovenski vojski. V zadnjih petih letih jih ni bilo skoraj skupaj toliko. Torej verjetno ta naša dejanja, ves ta naš, bomo rekli pristop na kakšen način bi reševali vojaka, kako pridobiti več ljudi notri, je verjetno dal neke rezultate. Mogoče je to slučajnost, jaz mislim pa, da ni, ker danes, ko sem videl tam postrojenih 65 novih pripadnikov oziroma kandidatov za vojaka, vidiš, da gremo v pravi smeri in to je pomembno.

Minister je že govoril, da vojak po 45. se pravi nima socialnega mira, če rečem tako, kar pomeni, da ko gre proti 45, so njegove misli čisto drugam usmerjene in seveda ni usmerjen v našo primarno nalogo, ko govorimo o obrambi države oziroma usposabljanju, ki je del primarne naloge in če rečem, da je varovanje objektov ena od pomembnih nalog obrambe države. Tako, da toliko o tem.

Torej, bom v tem prvem delu počasi zaključil. Kar je bistveno, bistveno je, da se uredi status vojaka 45 na tak ali drugačen način. Mislim, da je že minister dokaj jasno povedal. Da se skozi to kampanjo pride do tega, da ljudje, mladi fanti in dekleta, ki želijo delati v Slovenski vojski in se pridružiti našim vrstam, vidijo, da skrbimo za njih in seveda da naredimo čim več, bomo rekli dobrih stvari v pridobivanju kadra in s tem seveda dvignemo tudi ta nivo. In seveda zato so potrebni tudi minimalni posegi v Zakon obrambi. Jaz upam, da nam bo tudi to uspelo.

Če rečem še na koncu, povprečje slovenske vojske oziroma slovenskega vojaka je 42 in še nekaj let. zdaj, če se vrnem na evropski nivo, je v Natu približno 39, tako da smo nekje, bomo rekli malo smo starejši kot pripadniki v povprečju v Natu. Seveda države, ne samo Slovenija, se tudi druge države soočajo s pridobivanjem kadra tako, da mi nismo edini. Skušamo pa seveda z ukrepi, ki so pred nami in ki bodo še pred nami, to številko in seveda zanimivost poklica vojaka dati na tak nivo, da bo tudi cenjen v javnosti.

Hvala lepa.