Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj!

V svojem nastopu bom predstavila mnenje Zakonodajno-pravne službe, se opredelila do pojasnil in stališč ministrstva za obrambo k mnenju Zakonodajno-pravne službe in do predloga za amandma odbora poslanskih skupin koalicije, ki sem ga videla že prejšnji teden, predloge za amandma odbora Levice pa še nisem uspela pogledati, dobila sem jih pred parim sekundami. Tako, bi združila svojo razpravo, da se ne bi potem več oglašala, bo pa mogoče malce daljša.

Najprej bi rada povedala nekaj besed o Zakonodajno-pravni službi. Po Zakonu o Državnem zboru je Zakonodajno-prana služba strokovno samostojna in neodvisna služba Državnega zbora, poseben položaj in naloge ji določata ta zakon in Poslovnik. Naloge ZPS po Poslovniku in po Zakonu o Državnem zboru so, da daje mnenje o predlogu zakona in drugih aktov in amandmajih z vidika skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in Zakonodajno-tehničnim vidikom. Mnenje ne namenjeno predvsem poslancem pa tudi predlagatelju zakona. Gre za strokovno mnenje, ki temelji na pravu, pravna je naša argumentacija in utemeljitve za določeno stališče, ki ga zapišemo v mnenju. Ob pripravi mnenja proučujemo ne le obravnavan predlog zakona, temveč tudi osnovni zakon, ki se novelira, vse druge zakone, ki se tičejo obravnavanega predloga zakona, predvsem pa Ustavo, odločbe Ustavnega sodišča in komentar Ustave. Ne ukvarjamo se s podzakonskimi akti, ker to ni naša naloga, niti ne pritiče zakonodajalcu. Tudi sicer je pravno nevzdržno, da bi se zakon prilagajal podzakonskemu aktu kot je na nekaterih mestih dano pojasnilo za ta obravnavan predlog zakona. Upoštevamo tudi nomotehnične smernice, predvsem pa vse pravno znanje pridobljene na fakulteti in ob delu, pravni slogizem in logično sklepanje. Kot sekundarni vir seveda sledimo vsem člankom in gradivom v zvezi z obravnavano tematiko. Sicer smo v službi zaposlene univerzitetne diplomirane pravnice, vse s pravosodnim izpitom. Temu se reče, da smo sistemski pravniki, ki vsak predlog zakona obravnavamo na podoben način.

Zdaj, zakaj ta uvod? Najprej zato, ker je bilo zaznati neko nerazumevanje, če se blago izrazim, glede naše vloge in sploh našega mnenja.

Drugič. Ker mnenje dajemo Državnemu zboru kot zakonodajalcu, ki oblikuje zakone in s tem pravni red.

In tretjič. Ker v mnenju navajamo pravna stališča in pravne argumente za katere pričakujemo, da jih bo predlagatelj ovrgel z nasprotnimi pravnimi elementi. V danem primeru temu ni tako, saj so pojasnila in stališča Ministrstva bolj kot ne vsebinske narave izgleda ne zaznajo in večinoma ne odgovarjajo na naše pripombe oziroma jim ne odgovarjajo s pravnimi argumenti tako, da bi nas prepričali, da je predlog zakona skladen z Ustavo in z drugimi zakoni. Kot je navedel minister, smo se dobili na sestanku prejšnjo sredo. V njem smo po moji oceni razčistili, da je za obravnavano materijo pravo mesto Zakon o obrambi, saj je Ministrstvo za obrambo spregledalo drugi odstavek našega mnenja, kjer govorimo o podvojenih rešitvah v Zakonu o obrambi in Zakonu o službi v Slovenski vojski.

Prejela sem pojasnilo, da bodo vojaki uvrščeni v plačno skupino, ja, da bodo razliko v plači prejemali kot dodatek, pojasnjen pa je bil tudi način praktičnega izvajanja zakona. Za vse ostale pripombe Zakonodajno-pravne službe pa je bila dana obljuba, da bo dano še pojasnilo in ustrezni amandmaji. Kot že rečeno, pojasnilo ni ustrezno, predlog amandmaja pa rešuje le nekatere pripombe pravne in nomotehnične narave k 1. členu.

Zdaj, predstavitev samega mnenja. Zakonodajno-pravna služba je načeloma opozorila oziroma zastavila vprašanje ali je Zakon o obrambi kot ustavni institut, ki naj bi urejal, citiram, »iz Ustave vrsto, obseg in organizacijo nedotakljivosti in celovitosti državnega ozemlja«, konec citata, in se zato sprejema z dvotretjinsko relativno večino, res pravo mesto za urejanje teh, lahko rečemo, manjših, manj zahtevnih zadev, vendar pa smo zaključili, da je materija podvojena in je urejena tako v Zakonu v obrambi kot v Zakonu o Službi v Slovenski vojski in je zato seveda pravilno, da se najprej uredi v Zakonu o obrambi, zatem pa še v Zakonu o Službi v Slovenski vojski. V mnenju smo obrazložili, smo zapisali, da je obrazložitev zakonskega predloga nezadostna in ne ustreza pogojem, ki jih določa 115. člen Poslovnika, pa tudi, da je v 1. členu uporabljena terminologija z uredbe in je tako neskladna z zakonskim besedilom.

V zvezi s 1. členom predloga zakona. 1. člen govori o pogodbenih pripadnikih rezervne sestave. Dodajo se jim nova naloga, opravljanja nalog, ki si nujne za zagotavljanje pripravljenosti Slovenske vojske. Po definiciji Zakon o obrambi, je pripravljenost Slovenske vojske, citiram, stanje ki odraža njeno sposobnost za izvrševanje z zakonom predpisanih nalog v vojni in miru. Torej bi po naši oceni lahko pogodbeni pripadniki opravljali vse naloge Slovenske vojske in ne le bili vpoklicani na usposabljanje in opravljanje vojaške službe kot to veleva veljavni zakon. Pojasnila, ki smo jih prejeli prejšnji teden oziroma vi ste jih prejeli včeraj, sicer navajajo naloge varovanja vojaških objektov pri javno-nadzorni službi in podobno zardi razbremenitve stalne sestave Slovenske vojske, kar pa po naši oceni niso ravno naloge Slovenske vojske, zato so po našem mnenju naloge določene precej nejasno. Glede na specifičnosti vojaškega poklica, ki so predvsem v tem, da branijo domovino in so zanjo pripravljeni dati tudi življenje, vendar pa so tudi oboroženi, morajo biti po stališču Zakonodajno-pravne službe naloge oseb, ki opravljajo vojaško službo v zakonu zelo natančno opredeljene. Kot je predlagano besedilo, se namreč zastavlja tudi vprašanje ali, bom uporabila kar dikcijo ministra, rezervisti opravljajo naloge slovenske vojske ali pa le naloge takrat, ko slovensko vojsko nadomeščajo.

Druga zadrega je, kljub amandmaju, da se bo stavek o rezervistih, o nalogah rezervistov glasil: »vojaško službo opravljajo rezervisti v času opravljanja vojaške službe«. Takšna dikcija je seveda nelogična. Se je pa črtal dostavek o vojaški službi v miru, saj je bilo, zgleda, spregledano, da rezervisti lahko sestavljajo tako mirnodobno kot tudi vojno sestavo.

Potem imamo navedbo o drugih obveznostih, urejenih s pogodbo. Iz pojasnil izhaja, da gre le za podrobnejši način izpeljave zakonskih določb v sami pogodbi. Pojasnila navajajo, da je to obveznost, da se zglasi na zdravniški pregled. Torej je treba takšno določbo črtati, saj ne gre za določanje obveznosti, kot to zahteva ustava.

Glede usposabljanja smo opozorili, da je nenavadno, da ga predpiše minister na predlog Generalštaba. O skrajšanju časa usposabljanja se nismo opredeljevali, čeprav nam to pojasnila razlagajo.

Naslednji problem je bil v zvezi z zapisom, da bi podzakonski akt lahko določil kaj drugače kot zakon, a to je s predlogom amandmaja črtano.

Potem pridemo do glavnega problema glede rezervistov, in sicer, da zanje ne velja prepoved članstva v politični stranki. Tukaj gre v zakonu za novost, ki ni utemeljena. In kljub pojasnilom, ki jih je ravnokar dal minister, niti ni navedeno, kako je to urejeno v Zakonu o službi v Slovenski vojski. Po naši presoji pa gre s tem lahko za neskladje s 14. členom Ustave, ki določa enakost subjektov, če so v istem oziroma enakem dejanskem stanju. Kot je namreč razumeti pojasnila, ki so v tem delu tudi kontradiktorna, so rezervisti izenačeni z drugimi pripadniki Slovenske vojske, imajo enake pravice in obveznosti, enako uniformo, plačo, so del Slovenske vojske, opravljajo enake naloge, zato po našem stališču ni videti razloga in utemeljitve, da niso v enakem položaju tudi kar se tiče članstva v politični stranki. Ob tem se Zakonodajno-pravna služba ni spuščala v 42. člen Ustave, ki poklicnim pripadnikom vojske in policije to članstvo prepoveduje, saj gre za poklicne pripadnike, čeprav komentar ustave pa na tem mestu govori o oboroženih osebah.

V zvezi z 2. členom smo zgolj opozorili, da Zakon o obrambi ni usklajen s predpisi s področja izobraževanja, člen pa je odprt, in tako bi se uskladitev lahko naredila.

Kot je bilo že navedeno, je zelo problematičen z našega zornega kota 3. člen, najprej v delu, ko se vojaka razporedi v drug državni organ. Določba uvaja izjemi od Zakona o javnih uslužbencih in Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in tako krši načela in posamezna pravila uslužbenskega prava. O primatu načel nad pravili sicer veliko piše akademik prof. dr. Pavčnik. Temeljno načelo zaposlovanja javnih uslužbencev je v zagotavljanju enakopravne dostopnosti delovnih mest, in sicer tako, da je izbran kandidat, ki je najbolje strokovno usposobljen. Zavedati se je treba, da ima po Zakonu o obrambi vojak praviloma končano srednjo poklicno šolo, po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju pa je hkrati s policistom, uradniki, inšpektorji in diplomati uvrščen v C plačno skupino na uradniško delovno mesto. Načeloma je za uradniška delovna mesta zahtevana univerzitetna izobrazba. Po odhodu iz Slovenske vojske bo, po pojasnilih ministrstva, sicer uvrščen v plačno skupino J, prejemal pa bo razliko v plači. Ministrstvo pojasnjuje, da se tako uvaja nov inštitut t.i. izplačila razlike v plači. Ta nov inštitut v zakon ni ustrezno vključen, saj nima niti samega imena. Zakonodajno-pravni službi pa je bilo pojasnjeno, da bo na podlagi pogodbe, ki jo bo ministrstvo sklenilo z bivšim vojakom, on prejemal dodatek.

V zvezi s tem je treba opozoriti na par stvari. Prvič, po naši oceni je nepojasnjen status te pogodbe, ki verjetno ni delovnopravne narave, saj vojak ne sodi več pod Ministrstvo za obrambo, ki ni več njegov delodajalec. V tej zvezi niti ni jasno, kakšno vlogo ima pri tem novi delodajalec, kamor se nekdanji vojak zaposli. V zvezi s tem opozarjamo tudi na 16. člen Zakona o javnih uslužbencih, po katerem delodajalec ne sme zagotavljati javnemu uslužbencu pravic v večjem obsegu, kot je to določeno z zakonom, podzakonskim aktom ali kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenil javna sredstva. Drugič, Zakon o delovnih razmerjih določa, da je plača sestavljena iz osnovne plače, delovne uspešnosti in dodatka. Ministrstvo je pojasnilo, da bi šlo pri tem izplačilu razlike za dodatek, vendar je treba opozoriti, da dodatke določa Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o javnih uslužbencih in tudi Zakon o obrambi v 96., 98.c, 98.d, 98.e in 98.f členu, kjer določa dodatne dodatke za Slovensko vojsko, ki jih drugi javni uslužbenci sicer nimajo. Novega dodatka pa zakonodaja ne pozna in ne ureja. V mnenju smo zapisali tudi, da predlagana razporeditev bivšega vojaka v drug državni organ oziroma po pojasnilih v državno upravo – kar je treba seveda izčistiti -, pomeni odstop od temeljnih načel Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in krši načelo enakosti glede drugih javnih uslužbencev, ki so na teh delovnih mestih. Bivši vojak, ki ni več pripadnik Slovenske vojske, je pa javni uslužbenec, mora deliti usodo javnih uslužbencev. O tem tudi 22. člen Zakona o javnih uslužbencih, ki ga je omenil tudi minister. Ta člen govori o tem, da se posamezna vprašanja za poklicne pripadnike Slovenske vojske lahko uredijo drugače pod pogojem, da je to potrebno zaradi specifične narave njihovih nalog oziroma za izvrševanje posebnih dolžnosti in pooblastil. Torej tudi iz samega zakona izhaja, da ta določba velja za pripadnike Slovenske vojske, dokler so pripadniki Slovenske vojske, ko pa jo zapustijo, pa ne več. Drugi problem vidimo tudi v tem, da se pripadnika Slovenske vojske zaposli v drugem državnem organu za nedoločen čas. Zakon o delovnih razmerjih kar v štirinajstih alinejah 54. člena, Zakon o javnih uslužbencih pa v sedmih točkah 68. člena določa zaposlitve za določen čas tudi za krajši rok, kot je predviden za vojaka, in zato zaključujemo, da vojak ni izjema in ne more iti za zagotavljanje enakosti, kot to navaja pojasnilo. Nadalje pripadniki Slovenske vojske naj bi se zaposlili tudi brez javnega natečaja. V zvezi s tem se sklicujemo na Ustavo, ki v 122. členu določa, da je zaposlitev v upravnih službah mogoča le na temelju javnega natečaja, če zakon ne določa drugače.

Torej 3. je člen predloga zakona po našem stališču vprašljiv z vidika 2., 14. in 122. člena Ustave, neskladen pa je z Zakonom o javnih uslužbencih in Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju.

Zaključujem, da je glede na ustavno in sistemskopravno spornost predloga zakona kot sem jo predstavila in jo je Zakonodajno-pravna služba zapisala v pisnem mnenju, po našem stališču treba poiskati druge rešitve, ki bodo s tega vidika nesporne, saj predlagane določbe niso ustrezne.

Hvala lepa.