Spoštovani predsednik, hvala lepa za besedo. Drage poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni.

Spremembe Zakona o obrambi se dotikajo treh členov in prinašajo tri ključne spremembe in tri ključne novosti.

Prvič, s temi spremembami zagotavljamo socialno varnost vojakom tudi po 45. letu. Drugič, za pogodbene rezerviste uvajamo nadomestilo plače, ki je enako njihovim plačam v službah, kjer so, preden so vpoklicani na služenje domovini. In tretjič, prenavljamo okvirje za temeljno vojaško usposabljanje. To so tri ključne stvari, ki jih ta zakon prinaša. In zdaj se bom lotil vsake posamezno.

Najprej kako je s statusom vojaka danes. Vojaki lahko služijo domovini le do njihovega dopolnjenega 45. leta. Torej ko se zaposlijo v vojski, dobijo, za razliko od drugih javnih uslužbencev, pogodbo za določen čas in na takšen način vsekakor niso v enakopravnem položaju z drugimi javnimi uslužbenci. Zaradi tega, ker imajo pogodbe za določen čas, iz tega nastajajo številne težave. Ena takih izmed najbolj vidnih in izpostavljenih je, da imajo težave pri pridobivanju kreditov, zlasti stanovanjskih, hipotekarnih kreditov, ker nimajo zaposlitev za nedoločen čas, ampak so to zaposlitve za določen čas. Še en problem, ki se nam pojavlja, je tudi ta, da je povprečna starost slovenskih vojakov relativno visoka - preko 40 let - in da je zato v tem trenutku njihova prihodnost negotova in da smo zdaj prišli v neko situacijo, ko vsak vojak išče, ga na nek način skrbi njihova prihodnost, kje bo lahko nadaljeval svojo kariero in kje bo imel tudi po 45. letu službo. To so glavni elementi, ki so nas vodili k temu, da smo šli urejat ta njihov status po 45. letu, kar je tudi ena izmed najbolj pogosto izpostavljenih stvari, ki vojake motijo, tiste, ki so trenutno zaposleni. Kaj rešitev, sprememba tega zakona prinaša? In sicer omogočamo, da vojaki ostanejo vojaki tudi po 45. letu, če za to izpolnjujejo pogoje, govorim psihofizične pogoje, in če Generalštab Slovenske vojske izrazi, da je formacija, ki jo zaseda ta vojak, deficitarna, torej da jih vojska potrebuje. V takih primerih lahko vojak nadaljuje svojo službo tudi po 45. letu. Gre zlasti za formacije, kjer smo v izobraževanje in usposabljanje več deset tisoč evrov vložili in bi bilo smiselno, da ti vojaki s svojim delom nadaljujejo. Za tiste, ki pa ni neke deficitarnosti, pa uvajamo možnost, da se ji prerazporedi v druge državne organe, seveda, da v tudi teh drugih državnih organih izpolnjujejo pogoje kot so izobrazba. Imajo pa možnost, da so v druge državne organe prerazporejeni brez razpisa in – kar je bistveno za njihovo socialno varnost – da s seboj nesejo tudi plačilne razrede, ki so jih dosegli v vojski do dopolnjene starosti 45 let. To je novost pri tem, da skrbimo za socialno varnost vojakov tudi po 45. letu.

Zdaj pa zadeve, ki se dotikajo rezervistov. Pri rezervistih se zelo pogosto pojavlja problem, da se nekoliko branijo vpoklica zaradi tega, ker če imajo službo, ki je relativno solidno plačana, da pri vpoklicu dobijo plačo vojaka, ki je nižja od njihove plače v službah in je zato za vpoklic relativno manjši interes. In zdaj mi s to rešitvijo uvajamo, da se za krajše vpoklice, na primer do enega meseca, lahko uredi nadomestilo plače tega rezervista, ki je isto njegovi plači v trenutni službi, torej da zaradi vpoklica v rezervo in zaradi služenja domovini ne izgubi plače oziroma osebnega dohodka. Prav tako postajamo tukaj bolj fleksibilni in namesto določbe, da mora biti pogodba podpisana z rezervistom 5 let, omogočamo tudi krajše časovno obdobje.

Zdaj pa pridemo do tega slavnega članstva v političnih strankah. Mene preseneča ta reakcija Levica in tudi LMŠ-ja, ker je popolnoma za lase privlečena, ker tukaj nič ne spreminjamo. Zadeva ostaja taka kot je. Že danes rezervistom nihče ne prepoveduje članstva v političnih strankah, je pa jasno zapisano v 16. členu Zakona o službi v Slovenski vojski, ki govori načelo prepovedi političnega delovanja, in sicer: »pripadnik Slovenske vojske med službenim časom in dejanskim opravljanjem vojaške službe ne sme politično delovati niti ne sme se udeleževati aktivnosti političnih strank, razen če ne gre za opravljanje službenih zadev. Pripadnik se v uniformi ne sme udeleževati političnih shodov«. Torej mene reakcija Levice in pa LMŠ-ja čudi, ker ne uvajamo nobene novosti, zgolj stvari so takšne kot so bile doslej. Celo več, za policijo je urejeno popolnoma isto. Preberite si določbe zakona, ki ureja rezervno policijo, ker isto pravi, da pri rezervnih policistih ni kakršnekoli omejitve kar se tiče članstva v političnih strankah. Torej mene zdaj zanima in moje vprašanje Levici in pa LMŠ-ju je, zakaj bi tukaj bila zdaj ta ureditev drugačna kot je bila doslej oziroma zakaj bi bila drugačna kot je v policiji. Zakaj bi za slovensko vojsko uveljavljali strožje kriterije, kot pa veljajo za policijo in kot so veljali doslej? To je povedano zelo direktno, zelo pošteno, ne bom se pa spuščal v te argumente, kako naj bi zdaj to na novo odpiralo vrata ne vem komu. Dejstvo je tako, da tukaj ni nobenih novosti in stvari ostanejo točno takšne kot so sedaj. Seveda je pa jasno, da pa za poklicne pripadnike vojske in pa tudi policije je pa uvedena prepoved članstva v stranke. Tako, da tukaj je neverjeten vihar v kozarcu vode, ni pa neke realne podlage.

Potem, če grem na tretjo novost, ko sem rekel, da prenavljamo okvirje za temeljno vojaško usposabljanje. Zdaj imate različna vojaška usposabljanja. Nekaj je za prostovoljno služenje, drugo je za tiste, ki se pripravljajo za rezerviste, in tretje je tisto, ki se pripravljajo za poklicne pripadnike. Naš načrt pa je, da zdaj to uredimo enotno vstopno točko, torej enotno za vse tiste, ki želijo služiti v vojski, ki želijo zgolj prostovoljno odslužiti vojaški rok, za tiste, ki želijo biti rezervisti in za tiste, ki želijo potem tudi profesionalno delovati. Kaj nameravamo? Nameravamo uvesti nekoliko izboljšati prostovoljno služenje vojaškega roka, ga narediti bolj privlačnega za mlade na način, da bi se prostovoljno služenje vojaškega roka začelo 1. julija in končalo tam nekje okrog 15. septembra. to je dva meseca in pol, kar bi pomenilo, da mladi zaradi prostovoljnega služenja vojaškega roka nebi izgubili študijskega letnika na fakultetah. To je ena zelo pomembna stvar in zato tudi tukaj uvajamo možnost, da je temeljno vojaško usposabljanje tudi krajše od treh mesecev, ker v sedanjih ureditvah ali pa v sedanjem Zakonu o obrambi piše, da mora biti to služenje trimesečno, mi pa s to rešitvijo uvajamo tudi možnost, da je krajše. Povedal sem vam zakaj – ker želimo urediti enotno vstopno točko za vse tiste, ki jih zanima služenje domovini v Slovenski vojski, to je glavna poanta. In to služenje nameravamo približati na takšen način, da ne bodo imeli mladi občutka, da je to stran vržen denar, torej in stran vržen čas, ampak bodo pri tem prostovoljnem služenju pridobili ogromno novega znanja. Tukaj bo poudarek na preživetju v naravi, na prvi pomoči, na gasilskih veščinah, vse to, kar mladi v življenju potrebujejo. In kar je pa še ena novost in dodatek, pa je to, da bomo mladim omogočili, da v času prostovoljnega služenja vojaškega roka opravijo vozniški izpit brezplačno. Torej država jim bo plačala, da bodo v času služenja vojaškega roka opravili izpit. Na takšen način predvidevamo, da bo večji interes za prostovoljno služenje vojaškega roka. Tisti, ki bo prostovoljno služil vojaški rok, bo potem lahko se priključil pogodbeni rezervi, kogar pa zanima več, bo pa opravil še dodatna usposabljanja in bo postal profesionalni vojak.

Torej, če povzamem. Tri ključne zadeve – urejamo socialno varnost vojakom po 45. letu, za pogodbene rezerviste uvajamo, da obdržijo isti osebni dohodek tudi po tem, ko ga vpokličemo za krajše časovno obdobje, in pa prenavljamo okvirje za temeljno vojaško usposabljanje. To so tri ključne stvari, ki jih zakon prinaša.

Ob koncu bi rad še na kratko odgovoril na mnenje Zakonodajno-pravne službe, na katerega ste se nekateri že doslej sklicevali. Naj povem, da se Zakonodajno-pravni službi zahvaljujem za njihovo mnenje, ki nam je pomagalo, da smo še dodatno izboljšali ta zakon. Mi smo se s predstavniki Zakonodajno-pravne službe sestali, tudi na podlagi tega sestanka smo pripravili amandma, ki bo odpravil te nomotehnične pomanjkljivosti, na katere je Zakonodajno-pravna službe opozorila. Hkrati pa smo pojasnili tudi dodatna pojasnila, kje pa se z Zakonodajno-pravno službo ne moremo strinjati. In zdaj bom izpostavil tri take.

V Zakonodajno-pravni službi izpostavljajo, da bi bilo bolj smiselno nekatere zadeve urediti v Zakonu o službi v Slovenski vojski, ne pa v Zakonu o obrambi. Za Zakon o službi v Slovenski vojski potrebujete navadno večino, za Zakon o obrambi pa potrebujete dvotretjinsko večino. In jaz si ne znam predstavljati, kako bi opozicija name gledala, če bi jaz poskušal urediti stvari, ki so zapisane v Zakonu o obrambi in potrebujejo dvotretjinsko večino, kot je limit in starost postavljena na 45. let, da bi jaz te zadeve urejal v Zakonu o službi v Slovenski vojski. Najverjetneje bi mi opozicija očitala, da želim zaobiti zakon, ki potrebuje dvotretjinsko večino. Tako, da tukaj upam, da Zakonodajno-pravna služba naše pripombe razume, naš odgovor, se pa strinjam z Zakonodajno-pravno službo, da je Zakon o obrambi izjemno star, tudi zastarel, in da bi potreboval celostno prenovo. Ampak s tem predlogom in s to rešitvijo se mi celostne, če hočete sistemske prenove ne lotevamo, ampak se dotikamo tistih najbolj ključnih stvari, ki nas zdaj omejujejo ali pa preprečujejo, da bi slovenska vojska še bolj učinkovito delovala.

Druga pripomba, ki jo ima Zakonodajno-pravna služba, je, da nismo upoštevali načela enakopravnosti v javnem sektorju zaradi tega, ker omogočamo možnost prenosa plačilnih razredov vojakom, ko se zaposlijo v drugi službi znotraj državne uprave. Zdaj tukaj je naše mnenje diametralno nasprotno. Ker mi pa trdimo, da s to rešitvijo enakopravnost prinašamo. Zakaj? Zato, ker je naše mnenje, da je potrebno enake stvari obravnavati enako, različne pa različno. Da danes, ko se nekdo zaposli v javnem sektorju ali da postane učitelj, da postane policist, medicinska sestra, karkoli, dobijo pogodbo za nedoločen čas, medtem ko pa vojaki dobijo pogodbo za določen čas. In zato se nam zdi to tista pomembna razlika, ki obstaja, ki jo je treba na nek način kompenzirati in pripoznati. Mi ne zahtevamo nobenih dodatnih pravic za vojaka, mi si s to rešitvijo zgolj prinašamo to, da vojak neke plačilne razrede, ki jih je dosegel v vojski, lahko prenese v neko drugo službo v javni upravi. To je edina rešitev, ki jo predlagamo. In trdimo, da imamo za to tudi podlago v 22. členu Zakona o javnih uslužbencih, ki nas celo napotuje k temu, da se določene specifične zadeve lahko uredijo v področnem krovnem zakonu, kar pa Zakon o obrambi je. Skratka, da delamo točno tisto kar so bila napotila in navodila v preteklosti. Tudi Ministrstvo za javno upravo je v preteklosti vedno svetovalo, da to ni stvar, ki bi jo urejali v zakonih, ki urejajo delovno-pravna razmerja, ampak da je to materija, ki jo je potrebno zaradi specifike urediti v Zakonu o obrambi in to počnemo. In potem pridemo do tretje stvari, da naj bi ta, da če si pogodbeni rezervist, ti ni potrebno prinesti izjave, da niso član politične stranke, da je to neka novost. Naša trditev je, da to je že danes tako, ne prinašamo nobene novosti, in da je ta stvar popolnoma ista kot je pri rezervnih policistih kjer je v zakonu, ki govori o rezervni policiji, eksplicitno navedeno, da ta omejitev, da ne smeš biti član političnih strank, da za rezervne policiste to ne velja. Da še enkrat, pa se na koncu sklicujem na Zakon v službi v Sloveni vojski, ki pa prepoveduje kakršnokoli politično delovanje tudi pogodbenim rezervistom. To so naši odgovori na pripombe Zakonodajno-pravne službe, kot sem rekel, tiste stvari, ki smo jih lahko odpravili, smo jih z amandmajem odpravili, so pa določene stvari, kjer so pač naša mnenja različna.

Predsednik, hvala lepa za priložnost, da sem pojasnil detajl.