Hvala za besedo spoštovani predsednik komisije. Spoštovani gostje, spoštovani poslanci, spoštovani vabljeni, en lep pozdrav vsem. (Un cordiale saluto a tutti presenti!)

Danes predstavljamo, da ne bi nadaljeval v italijanskem jeziku, ker težko bi me vsi razumeli. Danes bomo predstavili zakon, ki ga imamo pred seboj, ki je v bistvu že večkrat je bil nekako ponujen in predlagan za obravnavo v Državnem zboru od leta 2011, 2013, 2014 in celo je bil v prvi obravnavi takrat kot predlog spremembe zakona leta 1992 v Državnem zboru, a žal takrat potem je odločitev padla na / nerazumljivo/ prezapleten, kot smo rekli volilni sistem. V glavnem pripadnice in pripadnike italijanske in madžarske narodne skupnosti že veliko časa, torej od samega leta 1992 imamo kar velike težave glede uveljavitev naše pasivne in aktivne volilne pravice pri izvolitvi kandidata oziroma poslanca avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti. Kot sem rekel ta zakon je bil med predloženimi, uporabljamo ga, v bistvu tako bom rekel, da bližje nam je večinski volilni sistem, ki ga uporabljamo že ves čas 30 let za izvolitev občinskih svetnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti, torej v naših občinah in za izvolitev za volitve članov svetov občinskih samoupravnih narodnih skupnosti. Ta večinski volilni sistem, ki ga imamo danes na mizi je uporabljen tudi v vseh evropskih državah, kjer izvolijo za enega poslanca predstavnika njihovih avtohtonih narodnih skupnosti v nacionalnem parlamentu. In nenazadnje ga uporabljajo tudi na Hrvaškem avtohtona italijanska in madžarska narodna za izvolitev svojega predstavnika, svojega poslanca v hrvaški sabor. Torej bomo rekli, da ta sistem izgleda borda volilni sistem, ki ga imamo še danes izgleda tako zakompliciran, že na papirju na volišču pa dosti bolj. Ko volivec v bistvu prejme glasovnico mora se opredeliti tako in označiti prednostni vrstni red kandidatov, ki so na glasovnici s številkami od ena naprej. Za vsako prvo mesto, ki dobi kandidata dobi toliko točk kolikor kandidatov je na glasovnici. Vsak naslednji kandidat pa dobi eno točko manj. Nato se seveda točke seštejejo in zmaga tisti kandidat, ki je dobil največje število točk. Tako, da v bistvu sama kompleksnost tega je v tem, da večkrat naši volivci, ko dobijo glasovnico se dogaja ravno ne to, kar sem vam zdaj opisal, ampak ko vidijo listo kandidatov, torej 3, 4, 5 se zgodi, da zamenjajo označevanje s številkami pred kandidatom in zamenjajo opredelitev prednostnega vrstnega reda z naslednjim točkovanjem. In namesto, da bi dali svojemu kandidatu, izbranemu kandidatu številko 1, torej največje število točk, mu kar dodelijo število točk in s tem načinom ga seveda uvrstijo na zadnje mesto. Tistemu, ki pa so dali število, torej eno točko, ga uvrstijo na prvo mesto. Tako da tukaj se je izkazal realen problem in zaradi tega smo se tudi odločili, da bomo pristopili k temu predlogu reševanja in seveda poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti sva zato pripravila predlog Zakona o spremembah o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v Državni zbor, ki uvaja volitve poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti po večinskem volilnem sistemu. Ta zakon prinaša še eno bomo rekli kar veliko novost, predvsem za madžarsko narodno skupnost, ker jih je nekaj več, imajo volilno pravico in to je sprememba števila podpisov volivcev, ki so potrebni za kandidaturo poslanca na volitve. Torej iz prejšnjih 30 potrebnih podpisov je zdaj v zakonu, ker zadeva je zelo močno vezana z večinskim volilnim sistemom, ne moreš imeti število fiksnih podpisov ali moraš imeti procente. Predlagana sta bila 2 % s strani Zakonodajno-pravne službe zaradi same legitimnosti, ampak potem neki dogovor, smo prišli na 1,5 % in ta legitimnost še vedno ostaja tudi s temi številkami, torej bo potrebno 1,5 % podpisov vseh volivcev, ki so imeli pravico glasovanja na zadnjih volitvah. Evo, to je na kratko predstavitev glavnih točk tega zakona. Seveda v zakonu smo vključili tudi vse tiste predloge, ki jih je nam podala in predlagala Državna volilna komisija, mislim, da bo gospod Vučko o tem spregovoril, tako da ne bi nič dodal. Na koncu pa smo tudi dodali v predlog zakona in smo upoštevali tisto, kar so opozorila Varuha človekovih pravic, ki v njegovih zadnjih letih poročilih je pozval, da se volilna zakonodaja spremeni in dopolni tako, da se osebam, ki so v daljšem času od 10 dni pred glasovanjem nepričakovano izgubili prostost ali so bili nepričakovano sprejeti za zdravljene v bolnišnico ali v inštitucionalno varstvo socialno zdravstvenih zavodov omogoči učinkovito uresničevanje njihove volilne pravice. To skratka v enem členu smo torej upoštevali to, kar je bil predlog varuha človekovih pravic. In s tem bi jaz zaključil in potem, če bo seveda v razpravi kakšno vprašanje sem na razpolago vsem vam. Hvala.