Govor

Primož Siter

Hvala lepa. Zasavski dvoboj, večni, ampak to je bila interna šala in ne bom se šalil v nadaljevanju.

Ni skrivnost, da smo v Levici generalno do tega rebalansa proračuna kritični, ker verjamemo, da je uglašen na neke napačne vrednote oziroma neke napačne prioritete, ker daje manj tistim ključnim, najbolj odprtim ranam, ki so v šolstvu, stanovanjski politiki, zdravstvu, sociali, domovih za starejše in tako naprej. Ampak danes bomo o obrambi oziroma vojski in obrambnem proračunu.

Kar je gospod Lampret z Ministrstva za obrambo predstavil – številke -, so tehnični podatki, in si jih bom na začetku dovolil prebesediti v zdravo kmečko pamet oziroma povedati, kaj dejansko v praksi to prinaša.

Proračun se zmanjšuje za, kot rečeno, 30 milijonov in pol, od tega gre 28,3 milijona zmanjšanja na račun vojske, 4 milijone na račun MORS. Kar se vojske tiče, je treba povedati, da se denar za vojsko v resnici ne zmanjšuje, manj ga bodo dobili zato, ker zaradi epidemije niso mogli izvrševati nekaterih naročil in aktivnosti oziroma, kot je rekel minister Tonin (citiram): »Mi smo na Ministrstvu za obrambo za letošnje leto dobili točno toliko denarja, kot smo ga želeli in kot ga je Generalštab Slovenske vojske želel.«

Druga zgodba pa je na področju zaščite in reševanja. Uprava za zaščito in reševanje bo sicer dobila 2 milijona več po proračunskem razrezu, več kot je bilo predvideno, ampak ne na račun dobre volje Vlade ali pa njihovih altruističnih teženj, pač pa na račun siceršnjih intervencijskih ukrepov oziroma programov intervencijskih obveznosti, ki so prišle zaradi epidemije covid-19. Se pravi zato, ker se mora. In torej na račun aktivnosti, ki so jih imele enote zaščite in reševanja med in na račun epidemije. Potem pa postavka za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in znotraj nje program delovanja sistema za zaščito, reševanje in pomoč, pa se zmanjšuje za 8 milijonov. In zdaj, ena odprta zadeva na katero opozarjamo v Levici že vrsto let, najbolj intenzivno zadnji dve leti, pa spada pot to prikrajšano podpoglavje in stvar, ki se mora čim prej rešiti, stvar, ki bi jo lahko rešili z rebalansom, s tem rebalansom proračuna, je gasilski center v Postojni. Zelo praktični primer, Postojna zdaj stoji čisto geografsko na neki točki kjer pokriva požarno najbolj ogrožen del države, Primorsko, Notranjsko, Kras, stvari v zvezi z njihovim gasilskim centrom pa so tako že malo ponižujoče do lokalne skupnosti, do vseh vpletenih. Če spomnim oziroma da orišem kontekst, gre za center oziroma za sredstva za center, ki je bil obljubljen kot Postojnčankam in Postojnčanom obljubljen kot kompenzacija za pokanje na Počku. Postojnčani so zelo glasni v svojem nestrinjanju s tem, da to vadišče tam je, ne samo vadišče, preletavanje letal, neskončne kolone vojaških vozil, itn., skratka gre za nek denar, ki je bil obljubljen za kompenzacijo za to vadišče, in ki je bil obljubljen na podlagi sklepa odpovedi dogovora o uskladitvi interesov glede uporabe in upravljanja vojaške infrastrukture na območju Občine Postojna z dne 23. 3. 2004, z vsemi kasnejšimi spremembami in dopolnitvami, ki ga je sklenil MORS z Občino Postojna torej. Potem je Občina Postojna od tega po teh stotih letih nekega pingponga in nagajanja s strani MORS od tega dogovora odstopila, MORS pa se je potem v nadaljevanju skliceval na to, da enostavno zaradi tega odstopa nima več pravne podlage na podlagi katerega bi se izplačilo za sofinanciranje tega gasilskega centra izvršilo. Mimogrede, center pa je bil že zgrajen in že obratuje. Pri celi stvari je zanimiv tudi ta podatek, da je bivši minister za obrambo Karl Erjavec, ko se je skliceval na to, da dogovor pač več ne velja, se je hkrati skliceval prav na ta isti dogovor tudi ko smo ga spraševali kako to, da Slovenska vojska svoje aktivnosti torej v soseščini, da rečem, še vedno izvaja. Torej, MORS ni dal, MORS se ne bi niti držal dogovora s sredstvi za gasilski center niti ne bi prenehal z onesnaževanjem te postojnske regije z okoljskim, zvočnim, družbenim, če hočete, na Počku, skratka ne bi prevzel nobene odgovornosti. In nato se je luč na koncu tunela odzval Odbor za obrambo v prejšnji konstelaciji, 16. maja 2019. takrat smo v Levici izpostavili to, da rečem, absurdno stanje kot rečeno večnega pingponga ali pa nesprejemanja odgovornosti s strani MORS, ki noče poravnati v preteklosti dogovorjenih finančnih obveznosti in ki so bili, poudarjam, na podlagi dogovora izvedeni še preden je Občina Postojna od njega odstopila. No, takrat, se pravi, dobra novica je, da so vsi člani odbora, so se strinjali s tem, da je treba Občini Postojna izplačati sofinanciranje gasilskega centra, še več, ta sklep je bil sprejet popolnoma soglasno, 13 glasov za, nič proti in sicer sklep, ki se glasi, Odbora za obrambo poziva Ministrstvo za obrambo, da poravna vse v preteklosti dogovorjene finančne obveznosti do Občine Postojna. Ampak teh obveznosti do danes ministrstvo še ni poravnalo, kar je pa pač pri celi stvari morebiti še najbolj banalno ali pa najbolj smešno, je pa to, da ne govorimo o nekih milijonskih ali pa milijardnih zneskih, govorimo o 250 tisoč evrov. 250 tisoč evrov, kolikor stane ena, ne vem, družinska hiša recimo - 250 tisoč evrov, kar je za državni proračun drobiž. Ampak MORS nadaljuje s tem, da rečem nagajanjem Postojni, nagaja Postojnčanom, niti ne plača niti ne zapusti Počka, niti ne umakne vojaških konvojev, niti ne odredi prekinitve preleta letal.

Torej na eni strani imamo nagajanje MORS-a, na drugi strani imamo razočarane in odločene Postojnčane. Istočasno pa imamo gasilski center, ki je nujno potreben, ki mora funkcionirati, ki je na tem delu države, ki resnično mora imeti zagotovljeno in požarno varnost in siceršnjo reševanje in zaščito.

In zdaj moja vprašanja, spoštovani državni sekretar na Ministrstvu za obrambo, so v zvezi s to problematiko. So zelo jasna in terjajo merljive odgovore in bi vas prosil, če mi lahko na njih odgovorite. Najprej kje v rebalansu so sredstva za izplačilo dogovorjenega sofinanciranja? Iz katerega NRP-ja bodo šla ta sredstva? Koliko denarja je za to predvideno? In časovnica – kdaj točno, torej do katerega datuma bodo Postojnčani imeli nakazan ta denar za gasilski center? To bi vas prosil torej, za točne in merljive odgovore.

Zdaj pa, ker ste, spoštovani predsednik, dali tudi povod, da v tej uvodni razpravi lahko predstavim amandma, ki ga imamo v Levici na mizi, bi ostal pri gasilcih. Amandma, ki ga poslanska skupina Levica predlaga, zagotavlja preživetje prostovoljnih gasilskih društev. Teh je po Sloveniji ogromno. To niso samo enote, ki nudijo zaščito in reševanje. Prostovoljna gasilska društva so velikokrat nek center ali pa sidro lokalnih skupnosti, vaških skupnosti, naselij in tako naprej. Predstavljajo, da rečem eno jedro družbene dejavnosti. Zdaj zaradi epidemije pa so se znašla v velikih finančnih težavah. Namreč precejšen delež svojega delovanja financirajo iz naslova prireditev ni akcij in takšnih in drugačnih, ki jih pripravljajo. Bodisi, da so to neke veselice bodisi da so to neka družabna ali dobrodelne prireditve in kakšni koledarji in tako naprej, se pravi gasilci so tukaj zelo iznajdljivi. Zdaj zaradi epidemije pa je bilo, in vse kaže, da bo tudi ostalo brez tovrstnih aktivnosti, s katerimi, kot rečeno, dobivajo sredstva za svoje delovanje. Zaradi posledične gospodarske krize ljudje lahko manj donirajo prostovoljnim gasilskim društvom, vprašanje je tudi, kako bo z namensko odmerjeno dohodnino, torej 0,5 %, ki jo lahko prav tako državljanke in državljani davkoplačevalci vplačamo v ta namen. V poslanski skupini smo, kolega Miha Kordiš je konec avgusta na Vlado že naslovil pobudo, v kateri Vlado poziva, da PGD-jem še letos zagotovi 7,8 milijona evrov dodatnih sredstev, da pripravi oceno finančnih posledic epidemije za prostovoljna gasilska društva in jim potem ta potrebna dodatna sredstva nameni še v prihajajočem letu. Naš današnji amandma gre z roko v roki tudi s to pobudo, z amandmajem pa zagotavljamo to, da bodo PGD-ji ta sredstva tudi dejansko dobili. Denar se v ideji tega amandmaja nakaže gasilski zvezi, ki ga potem po ključu, ki ga zopet dogovori skupaj z Vlado na tej relaciji Vlada in gasilska zveza ali kakorkoli drugače se bo tema dvema deležnikoma zdelo najbolj plodno, potem razdeli naprej prostovoljnim gasilskim društvom. Na takšen način jaz mislim, da je ta ključen del družbenega življenja v Sloveniji lahko zagotovljena ali pa vsaj malce olajšana. Po drugi strani pa seveda zagotovimo sredstva tem ključnim enotam o zagotavljanju varnosti in zaščite.

Hvala lepa zaenkrat.