Ja, hvala. Lep pozdrav vsem. Saj večino stvari je že moj predhodnik nekako nanizal.

Torej Slovenija ima to podporno točko, ki deluje v Izoli. Lahko bi delovala tudi kje drugje. To, da smo to podporno točko dobili, za tem je bilo potrebno kar precej neke diplomatske aktivnosti v preteklosti, v bistvu smo se z Italijo dogovarjali in pogovarjali, kdo bo dejansko imel glavno besedo pri koordinaciji teh jadransko jonske makro regije in se potem dogovorili, da to izvaja Italija in Slovenija dobi neko podporno točko, ki pripomore, še k dodatnemu ozaveščanju ljudi in struktur, tako javnih organizacij in podobnega, da dejansko premostimo to razliko med lokalnim nivojem in evropskim nivojem. In makroregionalne strukture počnejo ravno to. So tisto stičišče, ki potem olajša implementacijo posameznih evropskih politik. In mislim, da je primer Izole en primer dobre prakse.

In navsezadnje tudi primer Slovenije je primer dobre prakse v Evropski uniji, kar je tudi državni sekretar zelo korektno nanizal. Kakšen je pozitiven učinek teh makroregionalnih struktur? Recimo večkrat beremo v medijih, da se zlasti poleti, kadar so ugodni ali pa neugodni klimatski pogoji pojavijo v severnem Jadranu smeti.

Zdaj, dobro poznamo Slovenijo in vemo, da mi odpadkov ne odlagamo v morje. Podobno je tudi v Italiji je visok nivo zavesti. Se pa to dogaja južneje v Jadranu, torej v južnem Jadranu in te smeti pridejo z morskimi tokovi vse do severa in potem onesnažijo, dejansko celotno Jadransko morje.

Teh problemov ne more reševati samostojno Italija, samostojno Slovenija, Hrvaška, ampak jih je potrebno reševati na nekem čisto drugem nivoju. Torej koordinacij tudi izven držav članic Evropske unije in to so vsa ta prizadevanja, ki morda niso najbolj vidna, ampak postajajo čedalje bolj vidna tudi v okviru zelenih in modrih koridorjev. Zato je po moji oceni - in verjamem, da se bodo tudi kolegice in kolegi strinjali – treba s temi strukturami nadaljevati, jih podpreti in jim omogočiti, ne samo da obstanejo, ampak da se še nadalje razvijajo, ker potem omogočajo, kot rečeno, boljše in učinkovitejše črpanje evropskih sredstev, ki dosežejo tisti želeni učinek, ki ne more biti dosežen, če vsaka država članica to počne samostojno, brez neke koordinacije.

Zato je tudi moje vprašanje – pa bi ga želel postaviti, ne samo predstavnikom Ministrstva za zunanje zadeve, ampak tudi SVRK, pa se mi zdi, da jih trenutno ni tukaj -, ali Vlada Republike Slovenije vidi to dodano vrednost pri podporni točki in nasploh pri vseh prizadevanjih znotraj makroregionalnih struktur in kaj bo narejeno za to, da jih lahko ohranimo tudi v prihodnje.

Hvala lepa.