Hvala lepa za besedo. Gradivo ste dobili, je zelo obsežno. Dovolite mi pa vseeno, da nekaj besed povem. Makroregionalne strategije so sestavni del političnega okvirja EU, pripravi jih Evropska komisija s sodelujočimi državami, sprejme pa jo Evropski svet.

Slovenija deluje v treh od štirih makroregionalnih strategijah in sicer v podonavski, jadransko jonski in pa alpski. Vsaka makroregionalna strategija državam članicam EU in pa tudi nečlanicam, ki v njej sodelujejo ponuja strateški politični okvir za iskanje rešitev za skupne izzive in sicer s ciljem, da se ne glede na državne meje v čim večji meri izkoristijo skupni potenciali. In Slovenija je poleg Švedske, ki je sledila slovenskemu vzoru edina, ki v svojem sodelovanju v makroregionalnih strategijah letno poroča vladi, ta pa Državnemu zboru in takšna ureditev velja za zgled najboljše prakse.

Makroregionalne strategije ponujajo potencial, predvsem za sodelovanje znotraj EU in pa za sodelovanje s sosednjimi državami. Pri tem je bistveno to, da institucije EU pozivajo države in pa regije, da v makroregionalne strategije čimbolj vključujejo v naslednjo fazo načrtovanja in oblikovanja programov nacionalne kohezijske oziroma razvojne politike za obdobje 2021-2027.

In Slovenija je edina država, ki je s celotnim teritorijem vključena v izvajanje treh od štirih makroregionalnih strategij in ima za vse tri enovito nacionalno koordinacijo. Zaradi tega ima Slovenija edinstven pogled v izvajanje makroregionalnih strategij in je zaradi svojih aktivnosti velikokrat povabljena k razmislekom na ravni EU in pa v okviru koordinacije vseh štirih makroregionalnih strategij.

V letu 2019 se je, torej vloga zunanjega ministrstva kot nacionalnega koordinatorja je bila usmerjena v delovanje, v vse štiri opredeljene izzive makroregionalne strategije. In sicer prvič, ključni med njimi se nanaša na proces umeščanja skupnih dogovorjenih makroregionalnih vsebin, ki so strateškega pomena v nove programske dokumente za obdobje 2021-2027.

In Slovenija skozi proces finančnega dialoga je že vzpostavila redno izmenjavo med pristojnimi za programiranje in predstavniki makroregionalnih strategij, z namenom, da se poenoti nacionalni in makroregionalni interes tako, da se tudi ključne makroregionalne vsebine ustrezno zajete v predlogu novih programskih dokumentov in prispevajo k strateškim ciljem Slovenije.

Drugič, Slovenija aktivno sodeluje v okviru izmenjave med ključnimi predstavniki vseh makroregionalnih strategij, pri oblikovanju najbolj učinkovitega sistema upravljanja. Vse tri makroregionalne strategije v katerih sodelujemo so analizirale in pa pripravile posebne ocene obstoječega stanja, s predlogi izboljšav. Slovenija, torej služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, kot vodilni partner projekta EU SR facility point zagotavlja izvedbeno podporo za celotno jadransko jonsko regijo.

In uspešno izvajanje te vloge je v veliki meri rezultat angažiranosti slovenskih deležnikov in pa dobrega sodelovanja podporne točke, tako službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in pa občine Izola.

V okviru tedna sredozemske obale in evropskih makroeregionalnih strategij, ki ga med 14. in 25. septembrom, že petič gostimo na slovenski obali, bomo prvič gostili tudi vse predsedujoče, vsem štirim makroregionalnim strategijam. Ključna tema srečanja bo ravno kako oblikovati sistem upravljanja, za čas po letu 2020, ki zagotavlja dodano vrednost. Rezultati doseženi v okviru projekta facility point Slovenijo predstavljajo v najboljši luči in so zgled za vse štiri makroregionalne strategije.

In tretjič, Slovenija je bila prva, ki je se sistemsko začela ukvarjati s komuniciranjem in vidnostjo v okviru makroregionalne strategije. Že v letu 2017, smo v okviru Tedna sredozemske obale in makroregionalnih strategij izvedli prvo mednarodno konferenco, na temo komuniciranja in vidnosti makroregionalnih strategij. Vsako leto v okviru tedna sredozemske obale s temi aktivnostmi nadaljujemo in takšno delovanje je tudi Evropska komisija ocenila, v zadnjem poročilu kot primer najboljše prakse.

Še zadnji, torej četrti. Govorimo o izrazu politične odgovornosti, ki naj bi se krepila in prav dejstvo, da slovenska vlada letno poroča Državnemu zboru, je izraz te politične odgovornosti, pri izvajanju makroregionalnih strategij. Ker razumem, da moramo biti čim krajši, naj še enkrat spomnim, da v prihodnjem tednu se začne Teden sredozemske obale in pa evropskih makroregionalnih strategij. Kar nekaj obvestil o tem dogajanju je na spletu, tako da vam priporočam, da si morda da bomo čim krajši, te vsebine in pa o samem dogajanju morda več preberete na spletu.

Sem pa seveda tako jaz kot nacionalna koordinatorka, gospa Jerina na voljo za nadaljnja vprašanja. Hvala lepa za besedo. To je z naše strani vse.