Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik. Poslanke in poslanci, povabljeni, spoštovani gostje, gospe in gospodje.

Proračun za leto 2020 je bil pripravljen še v letu 2019 in je bil pripravljen na popolnoma drugačnih izhodiščih, kot so danes in kot so se zgodila v letu 2020, predvsem od tistega trenutka naprej, ko je bila razglašena v državi epidemija. S tega zornega kota, je seveda proračun, osnovni proračun, za leto 2020, ni odražal razmer, v katerih dejansko danes živimo. In, ker tega ni odražal, je nujno treba narediti popravek tega proračuna. To je tudi določeno v zakonu, in sicer, da Vlada do 1. septembra predloži Državnemu zboru popravek oziroma rebalans proračuna Državnemu zboru in ta proračun je sedaj pred vami. V prvem proračunu, osnovnem proračunu je bila načrtovana gospodarska rast. Seveda ni bilo načrtovanega nobenega izrednega dogodka kot se je zgodil, epidemija, zaradi tega smo na podlagi novih razmer prilagodili ta proračun. Vlada, ki je začela delovati v sredini marca je takoj sprejela ustrezne ukrepe, zato, da smo zagotovili v prvi vrsti zdravje, da smo zagotovili zdravstveno varstvo za ljudi in da smo blažili posledice epidemije, tako pri prebivalstvu kot pri gospodarstvu.

Rezultati takih postopkov in teh zakonov in teh ukrepov so seveda vidni tako na gospodarskem področju, kot tudi na pri prebivalstvu. Zaradi epidemije je bilo tudi določeno tako v Evropi, kot tudi v Sloveniji, da ne veljajo več fiskalne omejitve oziroma omejitve na strani odhodkov. Govorim o 12. členu Zakona o fiskalnem pravilu. Zaradi tega so odhodki danes načrtovani bistveno več kot so prihodki. Zaradi ukrepov, ki jih je Vlada takoj sprejela, se je bilo treba tudi dodatno zadolžiti.

Situacija v kateri smo poslovali od marca do septembra, je bila lahko rečem izredna, glede na normalno poslovanje. Ukrepi so bili naslovljeni predvsem temu, da podjetja ne propadejo, da se zagotovijo delovna mesta in da se seveda poveča tudi državna poraba. Ta kriza ni enaka krizi, ki se je zgodila pred dvanajstimi leti, leta 2007 in leta 2008, katere posledice smo v tej državi pri tem imeli tja do leta 2012, 2013. Ta kriza temelji na tem, da govorimo o manjšem povpraševanju prebivalstva. Govorimo na drugi strani o večji vlogi države na trgu, ravno z ekspanzivno fiskalno politiko. Ravno s tem, da država dejansko posega tako na gospodarsko, kot na socialno področje.

Razlika je tudi na finančnem področju. Danes imamo na finančnem področju likvidnost zagotovljeno. Imamo večjo likvidnost, kot je bila likvidnost v prejšnji krizi in na drugi strani imamo seveda tudi likvidnost prebivalstva in likvidnost gospodarstva takšno, da je finančni sistem popolnoma stabilen. V prejšnji krizi je bilo povečano povpraševanje prebivalstva, tudi gospodarstva, bilo je več kreditov, naredili so se tako imenovani baloni in zaradi tega je bila seveda tudi manjša likvidnost. Z drugimi besedami, veliko besed je bilo glede primerjave te krize s krizo v letu 2007 in 2008, ampak vsi ti podatki, ki sem jih tukaj navedel, kažejo na to, da kriza, da krizi nista primerljivi. Že v svojih ekonomskih in finančnih značilnostih. Večja vloge države danes pomeni tudi seveda to, da je dejansko denarja na trgu več. Denarja na trgu je več. Za trg posegov Evropske centralne banke in nenazadnje zaradi zadnjega posega Evropske komisije. To se je zgodilo prvič in je zgodovinski trenutek, ko je dejansko Evropska komisija posegla na trg s tem, da bo enostavno zagotovila posojila. Temu je prilagojen tudi proračun. Za blažitev posledic epidemije je v proračunu ocenjeno, da je teh ukrepov v višini 3,1 milijarde evrov. Na podlagi podatkov do januar-avgust to pomeni, da so se povečali iz države, in to je tudi, s strani države, transferji posameznikom in gospodarstvom za 32 % glede na prvotni proračun.

Tudi drugi transferji, predvsem socialni transferji, so se povečali za več kot 20 %. Stroški dela so se povečali za 8,1 %, to so seveda vključeni dodatni dohodki, predvsem tistih, ki so imeli seveda bolj zahtevno delo v tem času. Materialni stroški, gre za povečanje 0,8 %, in gre seveda tudi za zmanjšanje investicij.

Po drugi strani seveda lahko ocenjujemo, da, in dejansko je prišlo, predvsem v mesecih marec-junij do izjemnega padca prihodkov državnega proračuna. Davek od dohodkov oziroma prihodkov davkov dohodkov zbranih oseb so se zmanjšali skoraj za eno tretjino. Dohodnina za 16,5 %. Trošarina za 13,5 % in davek na dodano vrednost prihodki za 11,4 %. Vse to je dejansko nova situacija, je nova realnost, v kateri mora Vlada ravnati, ravnati predvsem tako, da zagotovi nemoteno delovanje gospodarstva in da zagotovi seveda ustrezen standard ljudi.

Omenil sem tudi Evropsko komisijo. Tukaj je, kot veste, Slovenija pridobila dodatnih skoraj 12 milijard denarja, nekaj povratnega, nekaj nepovratnega. Zaradi tega bo prišlo tudi verjetno do tega, da bomo, da bodo lastni viri Evropske unije novi in seveda tudi drugačni.

Danes seveda tako govorimo o ekspanzivni denarji politiki, in temu sledi seveda tudi ta proračun. S tega zornega kota so bili ukrepi v štirih paketih ukrepov, štirih zakonih, PKP1, 2, 3 in 4, po naši oceni uspešni, dosegli so svoj cilj, dosegli so to, da ni prišlo do enormne nezaposlenosti, nezaposlenost se dejansko umirja, z drugimi besedami, ne prihaja več do povečanja v zadnjih mesecih, in seveda do tega, da enostavno gospodarstvo ni prenehalo v celoti delovati, še več, predvsem v mesecu juliju in avgustu podatki tudi o prihodkih kažejo, da se finančna situacija stabilizira.

Z drugimi besedami, prihodki iz glavnih virov, to se pravi dohodnine, davkov, dohodkov, pravnih oseb, davka na dodano vrednost, se približujejo ravni iz leta 2019. to kaže tudi na učinkovitost in uspešnost teh ukrepov. Vendar morali smo se zadolžiti, morali smo se dodatno zadolžiti, in sedaj tisti cilj, o katerem je bilo govora v letu 2019, da bomo dosegli maastrichski kriterij, je oddaljen. Če govorimo o bruto družbenem proizvodu, potem je dolg države tukaj se povečal in je ocenjen na 82,4 %. Vse bonitetne agencije, ki so ocenjevale Slovenijo, so za države iste ocene. Z drugimi besedami, bonitetne ocene Slovenije niso padle.

Glede na to, da so se tudi druge države Evropske unije dodatno zadolžile, Evropa, se opravičujem, Slovenija še vedno spada, oziroma se uvršča med države, ki so v prvi polovici najmanj zadolženih držav. Seveda takšno politiko nam priznavajo tudi bonitetne agencije in seveda to kaže tudi na obrestne mere desetletnih obveznic, ki veljajo za Slovenijo in te obrestne mere so ugodne, so tam okoli 0 odstotkov, enkrat več, enkrat manj, ampak tukaj nekje se gibljejo. Z drugimi besedami, to je relativno ugoden položaj Slovenije. Če sem govoril o povečanih odhodkih na eni strani in zmanjšanih prihodkih na drugi strani, poem moramo seveda potegniti tudi rezultat tega in seveda to je primanjkljaj, ki je ocenjen na 4 milijarde 202 milijona za leto 2020. Kot rezultat povečanih odhodkov na eni strani in na drugi strani kot rezultat zmanjšanih prihodkov. Dovoljena zgornja meja izdatkov za državni proračun je 13,3 milijarde evrov, 4,2 milijarde evrov pomeni seveda 9,3 odstotka bruto družbenega proizvoda na podlagi zadnjih napovedi. Pričakujem, da bodo napovedi, naslednje napovedi ugodnejše, kot so bile prejšnje. Pričakujem tudi, da bodo seveda tudi, ne samo napovedi bruto družbenega proizvoda, ampak tudi ostali makroekonomski kazalci, tako na področju izvoza, domače potrošnje in tako naprej, tudi tam dejansko ugodnejši.

V okviru proračuna Državnega zbora smo ločeno vodili in ločeno vodimo tiste izdatke, ki so povezani z Covidom in tiste izdatke, ki niso povezani s Covidom, seveda, nekateri izdatki so neposredno povezani s pandemijo, drugi izdatki posredno in seveda večkrat se je pojavila ta meja, ali je nekaj povezano, ali ni nekaj, posredno, neposredno in tako naprej, o tem seveda lahko teče razprava, o tem smo tudi pripravljali na strokovno razpravo, o tem bo treba dejansko potegniti tudi celotno sliko v zvezi s tem. Pri tem bi rad povedal, da, razen tega, da je v proračunu, bom rekel, nekako usklajeno med ministrstvi celotna poraba, kar z drugimi besedami pomeni, da tista ministrstva, ki imajo nominalno morda manjše odhodke, dejansko je to zaradi tega, ker je prišlo do spremembe odhodkov zaradi tega, ker nekaj ni bilo možno narediti zaradi epidemije in zaradi tega so se seveda odhodki spremenili, vendar po drugi strani so ostali odhodki dejansko na tej ravni usklajeni. 2,6 milijarde od 3,1 milijarde odhodkov je v tem primeru neposredno namenjeno za financiranje sprejetih ukrepov v povezavi z epidemijo in 0,5 milijarde odhodkov je povezanih s posrednimi učinki epidemije. Tukaj govorimo o avtomatičnih stabilizatorjih, povečanje nadomestil brezposelnim, kritje izpada prihodkov oziroma povečanje odhodkov za socialne blagajne, investicije za podporo zagonu gospodarstva.

Ob tem, spoštovani, bi vas seveda rad seznanil tudi s tem, da so ostale blagajne javnega financiranja stabilne. Iz državnega proračuna redno plačujemo pokojninski blagajni in zdravstveni blagajni. Do sedaj smo pokojninski blagajni nakazali 611 milijonov evrov, zdravstveni blagajni 149 milijonov evrov in tukaj smo dejansko iz državnega proračuna pokrili izpad prispevkov za bolniške, za dodatne, za dodatke k plačam javnih zavodov in podobno. S tega zornega kota lahko rečem, da tudi seveda če omenim še občinsko blagajno, lahko rečem, da so, da je stanje na področju financ stabilno, lahko zagotovim tudi, da je likvidnost gospodarstva stabilna, in lahko zagotovim tudi to, da posamezniki, gospodinjstva dobivajo prejemke tudi zato, da krijejo morebitne dodatne stroške v povezavi z epidemijo.

Še nekaj besed, kako naprej. In čemu je seveda namenjen tudi ta proračun in seveda namenjen bo tudi naslednji proračun za leto 2021 in leto 2022. V Vladi bomo ekonomske, finančne in socialne politike usmerili v to, da bomo na eni strani zagotavljali delovna mesta, da bomo zagotavljali dodatne investicije, tudi s tako imenovanim evropskim denarjem, da bomo skrbeli za povečanje kvalitete zdravstvenih storitev, tukaj so potrebne seveda tudi določene reforme, in da bomo skrbeli za oskrbo starejših ljudi. Govorim o tako imenovani dolgoročni oskrbi.

Za gospodarstvo je seveda pomembna likvidnost, ki je zagotovljena, in vsekakor pomembno je tudi, da bo gospodarstvo poslovalo administrativno razbremenjeno. Z drugimi besedami, da bomo dejansko odpravili administrativne in birokratske ovire. Tudi evropska politika, če želite, tudi evropska finančna politika gre v smer zagotavljanja delovnih mest, kar z drugimi besedami pomeni, da glede na to, da smo velik izvoznik, da je Slovenija velik izvoznik oziroma slovensko gospodarstvo, pomeni optimizem za gospodarstvo v nadaljnjih mesecih in letih. To seveda tudi z drugimi besedami pomeni, da je nujno treba zagotoviti vse ukrepe, da se širjenje virusa omeji oziroma dejansko odpravi. To najbrž takrat, ko bo enostavno, ko bomo imeli ustrezno zdravilo oziroma cepivo. Takrat bodo tveganja verjetno bistveno zmanjšana, kot zdaj.

Tveganja danes glede epidemije še vedno ostajajo. Zaradi tega je seveda predvidena v proračunu tudi večja proračunska rezerva. Proračunska rezerva zato, da na drugi strani zagotovimo delovanje gospodarstva in seveda tudi delovanja vseh vitalnih služb v primeru, če bi se virus še naprej razširjal z veliko večjo močjo in predvsem, da bi okužil veliko več ljudi.

Proračun za leto 2020 je pripravljen na realnih osnovah glede na situacijo, v kateri živimo. Predlagam, da ga sprejmete oziroma podprete.

Hvala lepa.