Hvala lepa predsednik. Torej, jaz bi samo v kratkih besedah povedal kako je s stanjem rebalansa na Ministrstvu za notranje zadeve. Torej z Vlado sprejetim proračunom je to ministrstvo imelo na razpolago 408,9 milijonov evrov, z rebalansom pa se ta rebalans oziroma ta sredstva povečujejo za 40,4 milijone evrov. Torej v glavnem gre seveda za povečanje na Policiji in pa deloma na Ministrstvu za notranje zadeve, torej le v inšpektoratu, torej inšpektoratu ministrstva pa se sredstva ne povečujejo in ostajajo na nivoju 0,9 milijona evrov.

Zdaj kaj so glavne spremembe; glavne spremembe, ki so načrtovale potrebo po sprejemu tega proračuna in predstavljajo 3,2 milijona evrov več sredstev, so seveda pretežno usmerjenja ali pa posledica povečanja stroškov dela. Kot veste je covid kar precej prispeval k temu. Poleg tega smo morali nekaj naših investicij znižati. Če pa grem kar po postavkah posameznega dela ministrstva, pa so zadeve naslednje. Torej ožji del ministrstva imamo najprej znižanje pravice porabe v višini 0,13 milijona evrov vezano na predsedovanje. Tukaj seveda je potrebno povedati, da smo se v glavnem izognili oziroma, da v zadnje pol leta nihče ali pa večina nas tudi seveda strokovni del, sodelavci in ostali ni potovala nikamor in seveda zato so v tem segmentu načrtovani oziroma že uresničeni prihranki. Potem imamo povečanje v višini 3 milijone evrov, kjer gre glaven del te postavke v višini 2,8 milijona evrov na račun odlivov, ki jih je Vlada zagotovila vsem obmejnim občinam na južni meji. Torej gre za tiste občine, ki ležijo ob naši južni meji in katerih dejavnosti ali pa investicije, ki jih morajo narediti, so v glavnem posledica povečanja nezakonitih prehodov migrantov in s tem povezanih sanacij cest, javne razsvetljave in podobno. Potem se del teh sredstev, vezane seveda na financiranje epidemije povečujejo pravic za izplačilo dodatkov, v višini 0,6 milijona evrov in to nekako skupaj pride, kot sem rekel 3,2 milijona evrov. Potem imamo 37 milijonov evrov več sredstev, kjer so seveda poglavitne spremembe na področju povečanja porabe za javni red in mir, splošno varnost in premoženje. To povečanje je visoko 19,5 milijonov evrov. V glavno gre pa seveda za povečanje stroškov na račun dela. Potem imamo povečanje v višini pravic porabe 20 milijonov evrov na novem podprogramu sredstva za financiranje epidemije, kjer so inventivni stroški za izplačilo dodatkov, torej veste za dodatek vezan na epidemijo in pa na covid dodatek, ki smo ga bili, ali pa ki so ga bili upravičeni prejeti delavci policije in pa ministrstva. Potem imamo nekaj nižjih vrednosti na podprogramu kriminalistične policije. Torej tukaj gre seveda poraba znižana zaradi nekaj investicij, ki jih ne bomo uspeli izvesti v letošnjem letu, kot je recimo nabava vseh vozil, ki so bila planirana, potem posodobitev sistema Afis tudi ne bo narejen in pa seveda nekaj računalniških sistemov, ki so bili potrebni posodobitve ravno tako ne bodo narejeni. Potem imamo neko znižanje v višini 0,3 milijona evrov zaradi nižjega obsega izvajanja projekta prostovoljnega vračanja tujcev. Gre seveda za posledico tistega manjšega priliva oziroma znižanja v mesecih april, marec, april, maj.

Zdaj sama predstavitev je seveda možno podati tudi vezano na materialne stroške in pa investicije. Torej v materialnih stroških so v rebalansu proračuna za leto 2020 načrtovani v višini 65 milijonov evrov, kar je za 7,9 milijona evrov več od sprejetega proračuna. Gre seveda za povečanje, kot sem rekel v glavnem za občine, torej tisto, kar bomo občinam zagotovili. Del je namenjen tudi povišanju plač oziroma ne zgolj povišanju plač, ampak povišanju obsega aktiviranja pomožne policije. Kot veste, smo morali v tem obdobju spremeniti tisto limitirano obveznost pomožne policije, da lahko delajo zgolj toliko in toliko ur na leto, ampak smo to omejitev odpravili, prav tako pa smo s sklepom Vlade, te pogodbe so zdaj v podpisovanju. Seveda učinka zaenkrat še nimajo, bodo pa imele učinek v mesecih od oktobra do decembra, pomožnim policistom zvišali plačilo z 21. na 24. plačilni razred.

Kar se tiče investicij, se glede na sprejeti proračun le-te znižujejo za 9,9 milijona evrov, torej kar precej, če smo odkriti, in zdaj znašajo 9,5 milijona evrov. Tu je treba povedati, da imamo v postopku ali pa da smo imeli v postopku, pa ne mi, to so bile že prejšnje vlade, mislim, da je cel razpis trajal štiri leta in pol, ki je bil zaključen neuspešno zaradi več pritožb, dolgotrajnih usklajevanj oziroma odločanj na Državni revizijski komisiji, kar je nazadnje rezultiralo v to, da je bil razpis razveljavljen. Gre za razpis za UKV postaje Tetra, torej, ta razpis se ponavlja in ga v letošnjem letu ni mogoče realizirati. Prav tako del investicij, ki so bile namenjene oziroma planirane, da bomo uspeli nabaviti večje število vozil v letošnjem letu, ne bo realizirano, glede na to, da so ponudniki s svojimi cenami pretiravali, in bo od tistega, kar smo razpisali, moč nabaviti zgolj okoli 60 % vozil, ostale cene so glede na ponudbe previsoke in jih nima smisla kupovati oziroma je treba razpis pripraviti drugače oziroma tako, da bo manj sklopov pa večje število vozil v enem sklopu, kar bo onemogočalo na nek način izsiljevanje ponudnikov.

Mogoče zaključim še s tem, da ima Policija s predlogom rebalansa proračuna za leto 2020 v okviru EU sredstev – tega še nisem omenil – s pripadajočimi sredstvi slovenske udeležbe skupaj načrtovanih 11,2 milijona evrov, od tega Sklad za azil, migracije in vključevanje 1,5 milijona evrov, Sklad za notranjo varnost 4,7 milijona evrov, policijsko sodelovanje 1,9 milijona evrov, Sklad za notranjo varnost 1,3 milijona evrov in pa twinning projekti, torej, to so projekti, ki jih izvajajo naši zaposleni, približno 1,8 milijona evrov. Zaradi znižanja teh sredstev – torej, tudi tu so bila sredstva znižana – v višini 3,9 milijona evrov pa je treba dati pojasnilo, da so bila ta sredstva znižana zaradi zamika pri projektu Enter Exit; kot veste, se ta sistem ali pa nabava tega sistema nekako odmika. Na Evropsko komisijo smo zaprosili, mislim, da je bilo to dober mesec nazaj, za smiselno proučitev, ali ima smisel ta Enter Exit sistem z naše strani kupovati, če mislimo resno z vstopom Hrvatov v schengenski sistem. Nekega pravega odgovora še nismo dobili, se je pa treba tudi s Hrvati in komisijo dogovoriti, ali ni morda bolj smiselno ta sredstva preusmeriti oziroma vložiti vse napore, da se tudi Hrvaška nekako vključi v schengenski sistem in da se ta Enter Exit sistem postavi potem na njihovi zunanji meji. Tu bomo seveda še kar nekaj časa verjetno rabili, da bomo s komisijo dorekli. Seveda pa je realizacija teh 3,9 milijona evrov v letošnjem letu nerealna, zato smo jo tudi kot evropska sredstva iz našega proračuna izključili.

Hvala.