Hvala za besedo predsedujoča. Lep pozdrav vsem skupaj, še zlasti državnemu sekretarju. Nobena skrivnost ni, da sva bila v pred koronski fazi sopotnika na Slovenskih železnicah. On pod nicknamom Jurček, jaz že politik in sva večino teh zadev detajlno predebatirala.

V bistvu začel bom tukaj, kjer je Dejan končal. Jaz tudi osebno mislim, da moramo z Zakonom o znanstveno-raziskovalni in inovacijski dejavnosti čimprej pripeljati v Državni zbor in ga sprejeti s takšno večino, kot smo sprejeli v zadnjem proračunu tisti amandma, da kaj / nerazumljivo/ pa še tisto ta drugo nemudoma obnovimo. Zdaj jaz rad rečem, vem da sem vam s tem že tečen, da je politika javna raba uma. V zadnjih šestih letih sem jo premalo videl tukaj. In neko boljše življenje za vse nas oziroma odgovor na vprašanje kaj bomo delali in tudi kako bomo delali tako organizacijsko kot tudi soudeležba delavcev pri dobičku je neko vprašanje, ki ga nam ne bo dalo gatanje, če se izrazim na belokranjski način, ampak seveda neko znanstveno mišljenje.

Zdaj, mi dejansko že desetletje, kot jaz temu rečem hujšamo v glavo. Kot so tudi kolegi v Levici pravilno navedli v njihovem že vloženem amandmaju, ki ga bomo podprli Socialni demokrati. V bistvu ne dosegamo niti polovice povprečja Evropske unije glede investicij znanstveno-raziskovalno dejavnost. Veste, s takšno logiko se nekako sami sebe obsojamo na to, kar so se včasih imenovali ekonomija lon poslov.

Zdaj, neka druga zgodba, ne področje ki je resorno Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, tudi če dam šport malo na stran, je v bistvu največji sistem ki ga imamo v tej družbi in državi, zajema čez koliko 300 tisoč ljudi. Skratka, če dam vse šolajoče, vse ki delujejo na vseh ravnem šolskega sistema, raziskovalke, raziskovalke, to je v bistvu neka največja letalonosilka, če parafraziram Tonina, ki jo imamo in se do nje moramo tudi ustrezno vesti.

Sočasno bomo imeli izpad v proračunu, ki bo tako velik, to je naš bivši šolski minister, kolega Pikalo zelo lepo povedal, kot da bi za dve leti ustavili to našo največjo letalonosilko. Ustavili na ta način, da ne bi, ne vem niti za štrom plačati, pa za wc papir. In tega se moramo nekako zavedati onkraj tega, ne vem kje Janša pleza, kaj bo naumila en dal gospa Pivec, pa ali bo KPK preiskoval, kaj že čebulo, banane in ne vem kaj.

In kaj in če kdaj v teh kriznih časih ne smem hujšati v glavo. In če kaj in če kdaj moraš ravno takrat primarno financirati te dejavnosti oziroma kot je to večkrat rekel in zapisal, meni kar zadeva razvojno mišljenje najljubši slovenski ekonomist Franček Drenovec, tudi dolgoletni šef analitike na Banki Slovenije. V kriznih časih bi se moral odločiti, da pa par let bo kakšna luknja na cesti, boš pa investiral v pamet.

Zdaj, kolega Židan je zelo lepo tukaj povedal na znanstveno-raziskovalni dejavnosti se reže tudi v integralo, dobra dva milijona. Osebno menim tudi to, kar so šli kolegi v Levici pogledati, pa želel bi si neki skupni amandma opozicije ali pa tudi okraj opozicije, kje poiščemo, ker res ni nujno v tem rebalansu in pa v kakšnih dveh, treh letih, pa najdemo peneze za znanstveno-raziskovalno dejavnost.

Tudi iz enega razloga, kjer nam bo drugače ta najboljša tretjina raziskovalcev in raziskovalk pobegnila v tujino. Šolali smo jih mi, financirali smo jih mi, to je direktni beg možganov, kar si tudi nekako makroekonomsko ne smemo dovoliti. Pa ti mladi ljudje niso veste vsi mahnjeni na peneze. Mi analitični sociologi vemo, plača do neke ravni je pomemben dejavnik. Tisti, ki imamo za sabo desetletje, dva, tri znanstveno-raziskovalne kariere, pa vemo da je še bolj pomemben in dosti bolj pomemben dejavnik ali imaš neke, kolikor toliko normalne pogoje dela.

Ali pa si, ne vem, jaz sem bil prej / nerazumljivo/ ko še nismo vedeli kaj je ta beseda. Jure verjetno tudi nekih začetnih fazah, ko vsakih pol leta gledaš ali boš nekako stelovadil na nekem raziskovalnem centru toliko sredstev, da boš tiste plače, ki jih verjemite mi niso visoke, izplačal pa še vsak resen raziskovalec ali raziskovalka, približno četrtino ali pa tretjino svojega denarja da za študijsko literaturo, za izobraževanje in tako naprej.

Veste, to je apro po zgodbi, ko so novinarji hoteli gledati kje ima pa Trček vikendico, če jo ima Kacin na Krku. Kje jo ima pa Trček? Trček ima vikendico med levim in desnim ušesom. 100 tisoč evrov, ki jih je v 35 letih dal za knjige. Zdaj, da ne bom preveč oseben, ker me vedno kritizirate glede tega, ampak to so neka dejstva. To je navsezadnje tudi moje življenje, ki sem ga živel in se mi zdi, da tudi kot poslanec ne smem dovoliti nadaljnje hujšanje v glavo.

Zdaj neka druga zgodba, ki me je zbodla, ko sem na 16. strani pregleda proračuna gledal je bila ta pomoč šolajočim. Slabih 12 milijonov. Saj razumem. Če so šole bile zaprte, pač to subvencioniranje malic, kosil ni bilo izvedeno. Ampak a veste onkraj tega mi imamo neko stanje, glejte, tukaj so mi strokovci izbrskali SD, jaz nisem na twitterju, nimam časa, zato raje berem in študiram, 18. marec 2018, učencem in dijakom bomo zagotovili brezplačne učbenike in delovne zvezke za mlajše učence v papirni obliki, za starejše učence in dijake pa v elektronski.

SDS zate, zdaj delam reklamo. Zdaj pohvalno, prva triada je tukaj notri, ampak vsi tisti ki imamo kar nekaj otrok, kot recimo predsedujoča in jaz bi morala že neki mini avtobus najeti, da bi jih vsaj peljala pa še kakšne njihove partnerje, dobro veva koliko to stane, pa sva z Ivo lahko zadnja, ki lahko jokava, da nimava denarja za šolati otroke. Ampak zakaj se ne bi ta denar namenil za to, kar ste navsezadnje v strani, ki mi zdaj že sedmo leto govori, kako smo vsi bebci, vi pa najbolj pametni, ne namenite. Potem imamo spet to neko zgodbo Romana Tomc, revščine otrok ne vidi. Neka gospa, proti kateri smo vsi poslanci, kaj šele državni sekretarji, ki garajo petek in svetek po dohodkih reveži, govori o nekem pretiranem teatru. Spoštovana gospa Ana Ogulin in še kdo ji odgovarja nazaj, da ona kar je za njo teater, je pač za preštevilne vsak dan.

Ko je bil še tu v Državnem zboru eden boljših analitičnih družboslovcev kolega tovariš Hanžek je zelo rad rekel, da je empirično dokazano, da štiri leta revščine pusti posledice za celo življenje. Pika. Si že v štartu prikrajšan kot šolajoči se in veste da otroci znajo včasih biti kar kruti pa te krutosti jih prej starši pa družba priučijo tudi bevskajoča politika, predvsem na twitterju.

Zdaj naša ustavna naloga je, da bi vsem zagotovili enakopravne štartne pogoje, če se tako izrazim. Gospa Ana Ogulin je v današnjem dnevniku predlagala, citiram: »Primer ponovnega zaprtja šol in vrtec predlagamo, da se subvencije nadomestijo z izplačilom družini«.

A veš, jaz razumem teh 12 milijonov je tukaj, ker pač v nekem trenutku kuhinja ni delala, navsezadnje mi je bila mat kuharica v osnovni šoli, za celo poklicno življenje, ampak zdaj ni to izgovor, da pa te peneze nekam pospravimo, umaknemo, ne vem. Kaj da bomo s transportnim letalom vozili novorojenčke okoli ali kako, če citiram cenjenega kolega Tonina.

In zdi se mi spoštovani prijatelj, kolega državni sekretar, ki si danes pač potunkan v to vlogo, da tukaj predstavljaš ministrstvo, pa nimam iluzij, saj vem kako je to, finančno ministrstvo potem vse drži za kohones, ne bom to prevajal in potem imamo kar imamo. Zdaj, če je teh 12 milijonov namenjeno pomoči šolajočim se, naj se teh 12 milijonov tudi namensko temu nameni, če malo / nerazumljivo/ povem. Ali za povrnitev nekih stroškov, ki so jih starši druge, tretje triade imeli z učbeniki ali oziroma in tudi temu kar nekako predlaga, prej citirana gospa Ogulin.

A veste, saj podobno zgodbo imamo pri teh turističnih vavčarjih. Ko reče vlada, ah, saj ste vsi dobili bombončke, sočasno pa reče, če bo realizacija 70 % bomo happy. Mislim, tako se države ne vodi, če uporabim vam priljubljene besede. Zdaj jaz bi dejansko nekako rad odgovore zakaj oziroma kam bi bilo treba nameniti teh 12 tisoč pomoči šolajočim se penez. Osebno res ne bi rad, da bomo zdaj politiki na tisti rebalans proračunski debati se tukaj napihovali pa se delali kdo je večji petelinček.

Sam osebno mislim, da je Slovenija dovolj bogata družba, da revnih dobesedno ne bi smelo biti. Tudi z neuspešnim kandidatom za ustavnega sodnika se strinjam, da je revščina protiustavna in druga zadeva, seveda da se po desetletju hujšanja v glavo končno neha hujšati na področju znanstveno-raziskovalne dejavnosti. Zdaj minimalno kar pričakujemo je seveda, da se ne reže v integralo. Seveda se pa strinjamo, da bi pa vsi skupaj morali pogledati dejansko kaso pa neke postavke, kjer pa smo lahko nekoliko skromni.

Veste diplomacija, skratka ves ta politični teater, ki ga tudi zaradi covida ni bilo oziroma ga verjetno tudi naslednje leto ne bo oziroma bo bolj zoom varianta. A veste, pa če sem malo direkten. Ajde, jaz sem danes si šel nov rekelc kupit, da me ne bo tašča kritizirala, da sem pet let v istem, ampak če novozelandska predsednica vlade lahko v trenirki naslavlja svoje ljudstvo, lahko tudi mi kaj izvedemo malo manj noblesasto pa te peneze namenimo tistim, ki so še dovolj radovedni, ki so mladi, ki niso okosteneli. Osebno, ko sem se pripravljal na to sejo, sem si zapisal nekaj na listek, MR-2040. Zdi se mi, da bi morali zagnati nov program mladih raziskovalk in raziskovalcev. Tudi bolj detajlno premisliti preplet akademske sfere in gospodarstva. Navsezadnje, sosedje iz moje ulice oziroma s Koroške ceste s tem satelitom, ki ga je omenil Dejan - pa ajde, ki ga še vedno imamo za Mariborčana, Štajerca, pa mu to oprostimo -, zelo lepo kažejo pravo pot. Politika seveda mora pa med robnimi pogoji najti tudi peneze, ne pa samo da tisti, ki ga bodo vozile modre lučke, se bo prišel zraven slikati.

To je nekako na kratko to. Bi pa seveda tudi rad odgovor, kdaj lahko pričakujemo zakon v proceduri, za katerega bi si res želel, da ga nekako plebiscitarno potrdimo na seji Državnega zbora.

Hvala.