Hvala lepa, predsedujoča. Spoštovani poslanci, spoštovani člani odbora in ostali prisotni!

Če se strinjate bi se zgolj na hitro sprehodil skozi ključne značilnosti tega rebalansa glede na to, da v bistvenih značilnostih ne odstopa od že sprejetega proračuna, pa bi potem v razpravi pojasnili detajle. Torej, predlog rebalansa znaša 2 milijardi 119,5 milijonov, kar predstavlja 15,8 % vseh izdatkov proračuna. Glede na še vedno veljani proračun se sredstva povečujejo za 65 milijonov, kumulativno govorim oziroma za 3,2 %. V glavnem gre za sredstva, ki pomenijo sredstva za ukrepe za omilitev posledic epidemije COVID-19. Če pogledamo nekoliko podrobneje je ministrstvo, kot veste, pristojno oziroma nosilec dveh politik – izobraževanje in šport ter znanost in tehnologija. Gro denarja gre za izobraževanje, skoraj 85 %, za znanost in tehnologijo 13,21 % teh sredstev. Treba pa je reči, da se v tem predlogu rebalansa sredstva za izobraževanje večajo glede na obstoječi proračun za 2,6 % oziroma glede na realizacijo so večja za 5,9 %, sredstva za znanost pa so nižja za 7 % glede na sprejeti proračun oziroma hkrati 16 % višja glede na realizacijo leta 2019. Kaj zdaj to konkretno pomeni? Če se na hitro sprehodimo skozi ta ključna področja. Najprej znanost, pa ne bom postavil znanost na prvo mesto zaradi tega, ker bo verjetno največ vprašanj povezano s tem oziroma ker sem jaz odgovoren za to področje, ampak tudi zaradi tega, ker sem krepko prepričan, da je to prioritetno področje, ki ne samo, da dolgoročno povečuje konkurenčnost blaginjo etc, ampak ker sem prepričan, da le vedenje in raziskovanje nas razsvetljuje, le, če bomo razsvetljeni bomo lahko našli kakšno pametno rešitev kakršnokoli že na kateremkoli področju že. Kot rečeno, ta rebalans je za 22 milijonov nižji od obstoječega proračuna, kar ni razveseljivo, kar je po svoje vznemirljivo, ampak po drugi strani, ko bom pojasnil, bomo lahko, bom rekel, ne bomo mogli biti s tem zadovoljni, ampak bomo si vsaj lahko za en trenutek oddahnili.

Na integralnem proračunu se znižujejo sredstva za manj kot 2 milijona na račun tega, ker ni bilo mogoče izvesti nekaterih, ni bilo mogoče izvesti nekaterih mednarodnih ERA-NET projektov zaradi posledice pandemije seveda, zaradi nižjih stroškov službenih poti, zaradi nekaterih aktivnosti na promociji znanosti, ki niso mogle biti narejene. Vsa sredstva za financiranje raziskovalne dejavnosti, ki gredo preko ARRS, preko javne agencije za raziskovalno dejavnost, ostajajo praktično nespremenjena, izpeljane bodo vse aktivnosti skladno s predvidenim rokovnikom in skladno z letnim programom dela ARRS, kar je pravzaprav najbolj pomirjujoč podatek danes, sredstva za programe ostajajo nespremenjena, sredstva za infrastrukturce so že bila razdeljena, sredstva za temeljne raziskovalne projekte, razpis je bil izveden kljub Covidu in s 1. 9. se že začenja finansiranje po obstoječem razpisu. Integralna sredstva se torej glede na lansko realizacijo večajo za 24,6 milijona oziroma za 12 %, skoraj tako, kot je bilo predvideno.

20 milijonov sredstev pa je sredstev tako imenovanih strukturcev, ki jih preprosto ni bilo mogoče počrpati. Gre konkretno, če bo potem kakšno vprašanje, za 8 projektov, kjer se pravica porabe prenaša v naslednje proračunsko leto ali celo še eno leto za tem zaradi različnih razlogov, v glavnem so tudi ti povezani s pandemijo COVID-19, bodisi ni bilo mogoče izvesti javnih razpisov, tukaj gre za, poudarjam, za raziskovalno infrastrukturo pri teh 20 milijonih, za raziskovalno opremo, kar je ravno tako pomembno seveda kot človeški viri, to večkrat poudarim, ne, če bomo vlagali samo v vrhunske raziskovalce, ki bodo delali v srednješolskih laboratorijih, ne bomo naredili koraka naprej. Teh 20 milijonov bomo porabili, ampak v glavnem v naslednjem letu. Tudi če je bil recimo javni razpis narejen oziroma izveden, potem ni bilo mogoče bodisi izdobaviti opreme zaradi pandemije ali ni bilo mogoče zagotoviti njene inštalacije in kalibracije pri nekaterih zahtevnejših merilnih napravah, ampak zagotavljamo, da bo to pač narejeno v naslednjem letu. Če pogledamo graf integralnih sredstev za znanost je, bom rekel, glede na situacijo, kateri smo bili priča pred desetletjem vsaj spodbudna oziroma deloma pomirjujoča realizacija, 2018 je znašala 185 milijonov na integrali, 2019 204 milijone, letos 228 milijonov in ta trend tu naj bo hkrati tudi apel na ta odbor, moramo nadaljevati in moramo ga nadaljevati še bistveno bolj ambiciozno, predvsem pa moramo preprečevati vznemirjenja znotraj raziskovalne sfere, kajti vsakič ko pride do kakršnegakoli rebalansa se seveda najprej raziskovalna sfera ustraši, kaj bo pa z raziskovalnim proračunom iz preprostega razloga, ker nimamo stabilnega okvira, oziroma imamo zelo okostenel sistem finansiranja raziskovalne dejavnosti.

Na politiki izobraževanje in šport se sredstva povečujejo za 45 milijonov zaradi, v glavnem zaradi situacije, povezane s COVID in zaradi manka, ki je že bil od prej, na predšolski vzgoji gre največ denarja za subvencije plačil staršem, na osnovnem šolstvu, tukaj je denarja največ, grobo 45 % vseh proračunskih sredstev gre za, gre za osnovne šole in tukaj seveda se je treba tudi zavedati, da se število otrok v osnovnošolskem sistemu povečuje, v letošnjem šolskem letu, ki se je pravkar začelo, je 3500 več otrok, kot jih je bilo v preteklem šolskem letu, vedno več je tudi učencev s posebnimi potrebami, že 8 % populacije. Nekaj več sredstev je tudi na srednjem šolstvu, na višjem in visokem šolstvu so sredstva več ali manj enaka, rad bi samo še to rekel, da je pa po svoje tudi v redu, da so sredstva za investicijska vlaganja, vsaj nekatera sredstva ostala, prepotrebna obnova oziroma rešitev prostorske stiske akademij, vsaj dveh izmed njih, AGRFT in akademije glasbe tukaj blizu v Kazini bo izvedena, 8 milijonov sredstev je zagotovljenih. Prihranek oziroma manj sredstev je na pomoči šolajočim, skoraj 12 milijonov sredstev je manj, ampak spet, se že ponavljam, zaradi pandemije COVID-19, glavnina znižanja odpade na regresirano prehrano, zaradi tega ker od 13. marca naprej, ko so šole bile zaprte, seveda šolske kuhinje niso obratovale, pa tudi šolskih prevozov ni bilo. Toliko na kratko, upam, da sem bil zadosti izčrpen in obenem zadosti kratek. Hvala.