Hvala lepa za besedo. Spoštovani poslanke in poslanci.

Zaradi izjemnih okoliščin, ki so nastale zaradi epidemije Covid-19, je Državni zbor že maja letošnjega leta sprejel spremembo odloka, s katerim se je v letošnjem letu omogočilo večje izdatke zaradi epidemije in izjemnih okoliščin, sicer tudi širše. Vemo, da je prišlo do padca ekonomske aktivnosti, do padca bruto domačega proizvoda in še kakšne druge stvari.

Ponovna sprememba odloka za letošnje leto predstavlja nove fiskalne projekcije. Na podlagi dosedanje realizacije v tekočem, izjemnem letu, na podlagi poletne napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj, Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračuna za leto 2020 in sprejetih ukrepih in obveznostih za boj proti epidemiji.

V okviru splošne odstopne klavzule je bilo na ravni EU soglasno sprejeto, da se zaradi morebitnih odstopanj od fiskalnih pravil tudi za nazaj, to je celo v letu 2019, ne bo sprožil noben postopek, ki je predviden v Paktu za stabilnost in rast in po katerem se lahko zahteva odpravo odstopanj z ukrepi ekonomske in fiskalne politike v prihodnjih letih. S tem je Evropska komisija dala jasen znak, da zaradi zelo nezanesljivih izračunov posameznih parametrov in projekcij ni mogoče podati dovolj zanesljive ocene glede doseganja fiskalnih ciljev, posledično pa ni mogoče začeti postopka zaradi neupoštevanja fiskalnih pravil. Treba je tudi upoštevati, da so bile države spodbujene, da v letu 2020 hitro in v znatnem obsegu ukrepajo za odpravo ekonomskih posledic krize, ki jo je povzročila že omenjena epidemija.

S predlaganimi spremembami Odloka za pripravo proračuna sektorja države v obdobju 2020-2022 se bo za leto 2020 zgornja meja izdatkov sektorja država povečala s 23 milijard 630 milijonov na 24 milijard 650 milijonov, ciljni saldo pa z minus 8,1 na minus 8,6 % bruto domačega proizvoda. Po denarnem toku se bo dovoljena zgornja meja izdatkov za državni proračun povečala z 12 milijard in pol na skoraj 13 milijard 400, ciljni saldo pa z minus 8,1 na minus 9,3 % bruto domačega proizvoda. Popravlja se tudi zgornja meja za izdatke zdravstvene blagajne, in sicer za 50 milijonov navzgor.

Povedala bi samo še to, da v letu 2020 kar 18 držav članic Evropske unije načrtuje povečanje dolga sektorja države za več kot 10 odstotnih točk bruto domačega proizvoda, med njimi je seveda tudi Slovenija, ki načrtuje povečanje dolga sektorja države v odstotku bruto domačega proizvoda nekje na ravni Nemčije, nekoliko nižje pa celo od povprečja evroobmočja.

Poleg nacionalnih ukrepov je nedavno tudi na EU ravni prišlo do dogovora o paketu ukrepov za okrevanje, ki bodo financirani iz evropskega proračuna in ki bodo imeli znaten vpliv na srednji rok in posledično iskanje novega ravnotežja.

Vsi navedeni ukrepi imajo oziroma bodo imeli tudi v naslednjih mesecih oziroma letih znaten vpliv na javne finance držav članic, to pa je tudi razlog, da je dopuščen začasen odstop od fiskalnih pravil in tudi od pravil srednjeročnega načrtovanja.

Toliko bi morda zdaj na kratko, kakšno dodatno pojasnilo pa še potem, ko bo Fiskalni svet predstavil svoje mnenje. Hvala lepa.