Govor

Mojca Žnidarič

Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni.

Saj bom zelo kratka, ampak zdi se mi prav, da se oglasim in pozdravim in pohvalim delo zagovornika, kajti prepoznavnost institucije se zagotovo zelo povečala, tako da ste na svojem delu uspešni, torej pri osveščanju o diskriminaciji. Kajti prepričana sem, da ta dvig zadev, porast zadev ni vzrok tega, da bi se v bistvu sama diskriminacija povečala, ampak je to v bistvu res posledica oziroma vaše prepoznavnosti in osveščanja na tem področju.

Tako, da vsa zahvala v bistvu vam in vaši organizaciji. Pogledala sem si, torej lepo ste nam predstavili to vašo statistiko. Torej, spol je še vedno tisti vzrok, diskriminacija, ki je na prvem mestu med osebnimi okoliščinami. Pa me vseeno zanima, mogoče razmerje ali je tukaj, v bistvu vseeno gre za večjo diskriminacijo žensk, kot moških. Mogoče če imate tudi ta podatek. Torej razmerje med spoloma. Potem res to invalidnost sem pričakovala, da bo tudi, tako visoko je na tretjem mestu, ker na tem področju se še žal vedno dogaja kar nekaj diskriminacije in krivic. Tako, da bo še treba kar nekaj delati, čeprav je tudi na tem področju res zakonodaja, ki je usmerjena v pozitivno diskriminacijo.

Tudi v bistvu te same pogoje zaposlovanja, ki so na prvem mestu, med zaključenimi primeri. Tukaj sama vem, ker sem delala na področju zaposlovanja. Ogromno žensk je povedalo, da so na razgovorih vprašanje o tem, kdaj bodo imele družine, kako načrtujejo, ali so morebiti že noseče ali ne. Tako, da spomnim se, v bistvu da tudi te zloženke, ki jih imate in predstavljate tukaj, vem da so tudi na inštitucijah, kot so Zavod za zaposlovanje, verjetno tudi na Centru za socialno delo in drugod, kot je bilo že rečeno.

Tako da prav je tako. Ne vem sicer koliko žensk to prijavi, koliko jih sploh želi ali pa upa na glas povedati, ampak dogaja se. Zagotovo se dogaja in zato sem tudi to pričakovala, da bo pod temi pogoji dela in da bodo tu nekje na prvem mestu po sami diskriminaciji. Kot ste sami navedli, pozitivna diskriminacija je občasno potrebna, sami ste izpostavili te primere žensk. Jaz kot sem rekla, tudi v primeru invalidov, zaposlovanja invalidov in tega je zagotovo tudi potrebna. Vem, da je tudi ne vem, na primer pri ženskah, kot ste omenili ker je dosti višja brezposelnost med samimi ženskami, predvsem višje in visoko izobraženimi, zato je tudi tam en ukrep, na primer vzpodbujanje subvencije za samozaposlitev žensk.

Tu so moški vedno spraševali, ja zakaj pa ni za nas, za moške? Tako da ti določeni ukrepi so potrebni, da se malo izravna ta situacija. Je pa tudi zame danes bil šokanten podatek ta, kot ste rekli tudi vi, da romi umirajo 22 let, mlajši kot splošno prebivalstvo. Tukaj bomo mogli res kot družba še marsikaj narediti in jih sprejeti in jim pomagati živeti z nami, ne samo v neki svoji skupnosti, getih.

Bi pa mogoče imela eno vprašanje. Tu sem zasledila, ko ste tudi en primer opisali in tega vem da je tudi precej v praksi. Torej ko podjetje konec leta želijo nagraditi svoje zaposlene, izpostavili ste primer, ki ste ga potem ocenili tudi kot diskriminacijo, torej, če je eden izmed kriterijev tudi bolniška. Vem pa, da so zdaj nekatera podjetja – še vedno se tega poslužujejo, ampak mogoče malo obrnili sistem, da so rekli – no, pa potem neki znesek, ali je to 500 evrov ali koliko pač vsem, pa potem ne da odštevajo, ampak da sedaj prištevajo. Se pravi neki znesek dajo vsem, potem pa vseeno tistim, ki niso bili na bolniški ali pa še kake druge razloge, pa potem dajo določen zraven. Zdaj pa ne vem ali je to zdaj pač dovoljeno ali vseeno to štejete kot diskriminacijo, ker vem, da se to dogaja.

Hvala.