Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik. Tudi moji predgovorniki in cenjeni gostje so zelo, bom rekel, na širok način in vsebinsko orisali stanje energetskega sistema v Sloveniji in postavili potem tudi določena vprašanja. Zavedati se moramo, da so pred energetiko številnih izzivi, razogličenje družbe bo imelo posledico, da bomo morali ponovno zagotoviti dodatne proizvodnje zmogljivosti in zamenjati obstoječe v prihodnjih 20., 30. letih in to so izzivi na katere moramo mi kot družba najti odgovor in en družben konsenz. In tudi v tej luči bi morali v Državnem zboru zmeraj na tej podlagi in o tej temi govoriti trezno, razumsko, ne ideološko, bom rekel, ampak predvsem strokovno, ker tudi v tem državnem zboru so se pojavljale zahteve po podražitvi elektrike za 500 % ovite v leporečje po obnovljivih virih in okolju prijaznih zadevah. Tako da v bistvu v tej luči pozivam na razum.

Spoštovana direktorica gospa Godina je povedala, da v bistvu je bilo80 % sredstev za obnovljive vire nerazdeljenih, torej jaz mislim, da tu ni problem agencij, ampak je to v bistvu problem umeščanja v prostor, pridobivanja dovoljenj. Tudi sam imam izkušnje, ko je agencija odobrila projekt za obnovljive vire in mu odobrila podporno shemo, pa žal zaradi kompliciranih drugih postopkov do tega ni prišlo. Torej, ni ta težava na agenciji. V bistvu eno pozornost je v meni zbudila v bistvu manjšanje porabe električne energije in v prejšnjem letu za 1,3 %, če sem prav razumel in tudi v bistvu to, da ni korelacije, da ni to v vzročno posledični zvezi s BDP in gospodarsko aktivnostjo. En tak podoben podatek sem za letošnje leto tudi sam pridobil. Torej, ko sem primerjal porabo električne energije v letu 2020 po evropskih državah, pri nas je recimo na primer BDP padel za 7 %, poraba energije pa v prvem delu letošnjega leta za, mislim da, več kot 10 %. Med tem se v Avstriji BDP zmanjšal za 14 %, poraba energije pa za dobrih 5 %. Tako da v bistvu tu so ene stvari, na katere bi mi morali najti odgovor. Mogoče tu manjka minister za gospodarstvo, da v bistvu malo bolj pove kje je tu razlika, kakšno gospodarstvo imamo mi, ali je v bistvu energetsko preveč potratno ali manj potratno. V bistvu s tem povezana dodana vrednost in mogoče bi tudi ta sredstva, ki za /nerazumljivo/ niso bila porabljena, lahko preusmerili v to, da bo naša industrija bolj konkurenčna na teh trgih in da bo v bistvu lahko po tej krizi uspešno zaživela.

Druga zadeva, ki me tudi, ki je pritegnila mojo pozornost, je seveda povezana z digitalizacijo. Povedano je bilo, da imamo v Sloveniji na področju torej oskrbe z električno energijo kar skoraj torej 40 procentov vseh števnih mest, opremljenih s pametnimi elektronskimi števci. Prav tako se povečuje taki delež na področju oskrbe s plinom in toplote, če sem prav razumel. Pogrešam pa v tem poročilu, verjetno ni bila praksa kakšni so učinki teh pametnih števcev. Jaz sem se parkrat pogovarjal tudi z deležniki iz bom rekel trgovci z električno energijo in njim je najbolj zaenkrat važno, da lahko v realnem času pokasira elektriko ali pa plin. Torej, da ima prave podatke. Se pa bi morali ti pametni števci tudi za kaj bolj vsebinskega uporabit, torej, da bi se lahko ustrezno regulirala uporaba in proizvodnja pa me v tej luči zanima ali v sklopu tega, da imamo že toliko pametnih števcev prišlo do manjšanja vršnih konic, ker to je verjetno v bistvu en od bistva teh pametnih števcev. Torej ta dodana vrednost, da lahko, da bodo v bistvu potrošniki postali aktivni potrošniki in v bistvu sodelovali pri delovanju energetskega sistema, kolikor sem v bistvu, kolikor sem prečital poročila, sem nekje zaznal, da je manj kot 1 odstotek trenutno aktivnih odjemalcev v Sloveniji in v bistvu to predstavlja eno zelo veliko priložnost tudi v razvojnem smislu, da se začno razvijat storitve.

Pogrešam tudi – sicer to zdaj ni stvar tega poročila, ampak enega širšega razmišljanja, da nimamo v – da še nimamo ali pa da se ne razvija en upravljalec podatkovnih, torej, da bi se začel razvijat en upravljalec podatkov. V bistvu en poseben regulatorni organ, ki bi lahko na primer bil vmesno stičišče med potrošnikom in dobavitelji in bi lahko, če imaš ti pametnega odjemalca, v bistvu lahko on te podatke, s temi podatki neodvisno operiral in na primer iskal konkurenčne prednosti za odjemalca. Tega še nimamo, tudi ustrezne zakonodaje nimamo, pa je v bistvu to ena zadeva, ki bi se lahko mogoče znotraj soda tudi podjetja v Mariboru začela razvijat in mestu prinesla en razvojni preboj. Torej v plastičnem pomenu to pomeni, če imaš odjemalce, sto odjemalcev pa nekdo išče, pa ima nekdo doma pametni hladilnik ali pa pametni štedilnik, bo ta neodvisni regulator v tistem trenutku iskal za potrošnika najugodnejšega ponudnika električne energije in tega nimamo. Tudi na Pravnih fakultetah se nihče s tem problemom ne ukvarja, ker to v bistvu gre tudi za en pravni vidik. Govorimo tudi o vpeljavi elektromobilnosti. Jaz mislim, da se ne bi smelo toliko subvencionirat nakupov električnih vozil, kot predvsem vlagat prvenstveno v javni potniški promet, torej, da se na ta način ta sredstva čim bolj racionalno začnejo trošiti. Torej v bistvu na ekološke avtobuse, na ekološke vlake, ki bo na ta način v bistvu povzročil to, da se bo iz cest promet prenesel na železnico.

Kar se maloprodajnega trga tiče je prav tako so v bistvu podatki glede menjave dobaviteljev zelo pričakovani. Torej marže na ceno na električno energijo so zelo nizke in vsi delajo, vsi trgovci delajo zdaj na količini in na masi. In cene so se očitno toliko približale, toliko približale, da menjava dobaviteljev ni več neka aktualna zadeva. In tu so prav tiste zadeve, ko sem jih prej omenil, torej v bistvu dobavitelji električne energije bodo poleg tega, da prodajajo elektriko, morali začeti ponujati storitve. In tu se navezujem na pametne števce, ki v tej liči niso ustrezno izkoriščeni. Sedaj se uporabljajo samo zato, da se v večini primerov v realnem času brez obiska doma odčita stanje porabe.

Druga zadeva, ki je pritegnila mojo pozornost, ko smo govorili o fosilnih virih, pa me zanima, če obstaja kakšna analiza, kako lahko, bom rekel, grožnje iz Evropske komisije po odločitvi fosilnih goriv vplivajo na stabilnost in poslovanje našega energetskega sistema. Pa bi tu v tej luči izpostavil eno izkušnjo, ki se je zgodila letos v Združenih državah Amerike, ko je cena nafte padla v negativno, torej nekdo ti je plačal, da si dobil nafto. Torej, proizvajalec ti je plačal, da si dobil nafto, ker je bila cena nafte negativna. In taka zadeva se lahko, anomalija na katero ni nihče razmišljal, se lahko zgoditi tudi na trgu z električno energijo. Zanima me, če se v tej luči tudi, to sicer ni stvar tega poročila, če se tudi v tej smeri kaj razmišlja, ker v bistvu sistem energetski je treba vzdrževati, ne glede na to kakšna je cena in če bo nekdo moral to zagotavljati ob negativnih cenah, potem bo moral to storitev dobiti plačano. Hvala lepa.