Govor

Boštjan Koražija

Spoštovani predsednik najlepša hvala za besedo. Jaz sicer danes gostujem na tem odboru, ampak sem si temeljito prebral tole letno poročilo Agencije za energijo za leto 2019. Pa bom šel kar po sektorjih oziroma po delih tega poročila.

V delu kjer govorite o spodbujanju uvajanju novih tehnologij / nerazumljivo/ energetskega sektorja in energetskega trga v prihodnosti, to je na strani od 32 do 33, me zanima, kaj so konkretne posledice vašega delovanja na tem področju, se pravi na področju novih tehnologij / nerazumljivo/ energetskega sektorja? Katere tehnologije, če jih lahko navedete, so bile uvedene? Pa tudi kakšne razširitve uporaba teh tehnologij so bili pač uporabljene na prejšnje poročilo? Se pravi, kakšna je razlika med poročilom 2018 – 2019? Zanima me tudi kakšni so obeti za končnega uporabnika vašega delovanja v letu 2019 oziroma tudi kaj so ključni dosežki, ki so se ali pa se še bodo poznali končnemu uporabniku, tudi prej je gospa o tem govorila.

Potem se bom navezal na poglavje Regulacije cen toplote za daljinsko ogrevanje, stran 44 in potem mislim, da še nekaj strani naprej. Pa me zanima, kako je z energetsko učinkovitostjo sistemov daljinskega ogrevanja? Kolikšne so izgube toplote na omrežjih oziroma kako izboljšati to učinkovitost oziroma tudi kakšna je inovacija oziroma kako te zadeve rešujete na tem področju?

Potem se bom navezal na sklop Obnovljivi viri in učinkovita raba energije, stran 49 in naprej. Pa bom citiral iz vašega poročila: »…pri čemer opažamo, da se je interes za vstop v državno podporno shemo zmanjšal. Kljub dvema javnima pozivoma, ki ju je agencija objavila v letu 2019 je nerazdeljenih ostalo več kot 16 milijonov evrov sredstev. V zvezi z navedenim je agencija dejavno opozarjala, da je nujno treba pospešiti postopke umeščanja tovrstnih naprav v prostor oziroma odpraviti birokratske ovire.« Pa me zanima katere birokratske ovire najbolj vplivajo na interes za vstop v to shemo. Pa seveda tudi, vem, da pač brezglavo umeščanje v prostor ni na mestu in ne pride v poštev in vem, da se pač prednostno izberejo degradirana področja. Zanima me, je težava mogoče tudi v premajhnih deležih podornih sredstev oziroma teh podornih shem? So težave tudi teh majhnosti sistemov, se pravi so problem sistemi zato, ker so premajhni oziroma premalo, pač bom rekel kar zorganizirane, ki kandidirajo za ta sredstva.

Pa še ena zadeva me je precej zmotila. Na razpisu se je prijavilo 165 projektov, od tega ste jih izbrali 73. Torej, je bilo zavrnjenih 92, se pravi več kot polovica. Zakaj? Oziroma v čem je bil problem, da se ti projekti niso uvrstili. To me res zanima, ker glede na to, da sredstva so bila, se pravi so bila pripravljena glede na to, da težimo k temu evropskemu zelenemu dogovoru. Jaz mislim, pa tudi trajnostni razvitosti, mislim, da je prav, da se pove zakaj ti projekti niso bili izbrani oziroma jim niso bila dodeljena sredstva. Kateri pogoji so bili tisti, ki so prevladovali med temi neizpolnjenimi? Se pravi, ali so se ponavljale določene napake v teh prijavah oziroma kaj je bil problem.

Potem me zanima še Dejavnosti agencije na področju učinkovite rabe energije, stran 56. Spet citiram: »…spodbuditi izvajanje ukrepov učinikovite rabe energije, s katerimi se letno ustvari vsaj 0,75 % prihranka končnega v energije, glede na njihovo prodajo energije končnim odjemalcem v preteklem letu.« Zanima me, ali bi se dalo in na kakšen način prihranke še dodatno zvišati? Kolikšni bi bili ti prihranki optimalni?

Potem sklop Pregled obvezna izvedba energetskih pregledov pri velikih gospodarskih družbah. Dejansko pri pregledu teh gospodarskih družb ste pozvali k pregledu 311 gospodarskih družb. Od tega se 64 teh gospodarskih družb poziva agencijo, se pravi, vašo, agencija ni odzvala. Zakaj? Pa res je, da so bili za zadevo zadolženi nekje sredi leta in mogoče zato še niso zadeve povsem dorečene, ampak vseeno, gre za 20 % pozvanih gospodarskih družb oziroma zakaj se niso odzvale k temu pozivu.

Pa še potem me zanima tale monitoring trga, to je stran 59 in dalje. Spet lahko citiram. Ugotavljanje zlorab in manipulacij na veleprodajnih trgih poteka večinoma na podlagi prijav sumljivih transakcij ter alarmov, ki jih generira orodje Smarts pri Aser. Prve algoritme za samodejno odkrivanje zlorab in manipulacije na nacionalni ravni so še v razvoju in potem naprej. Pa me zanima, ali ni ta agencija pravzaprav ravno zato, da nadzira in da uporabi vse možne kanale, ne pa, da sodelovanje, postopki niso zahtevali. Se pravi, bi morali biti v postopkih tudi zahtevano, da se nekdo odzove oziroma udeleži. To je za enkrat toliko.