Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni!

Glede na to, da je poročilo o stanju na področju energetike za preteklo leto ena izmed nalog Agencije za energijo, mi dovolite, da na začetku kratko predstavim celotno poročilo o delu agencije v letu 2019.

Agencija za energijo je skladno s cilji Evropske unije in nacionalne energetske politike, ki je že nekaj let usmerjena v doseganje podnebne nevtralnosti, tudi v letu 2019 učinkovito izpolnila začrtane naloge in s svojimi stališči ter aktivnostmi delala pomembne korake na poti preoblikovanja energetskega sektorja. Pomemben poudarek leta 2019 je bila izvedba posvetovalnega postopka o razvoju trga s prožnostjo, v katerem so zelo aktivno sodelovali prav vsi udeleženci energetskega trga in tudi ministrstvo, pristojno za energetiko. In na podlagi spoznanj in izhodišč ter stališč, oblikovanih v tem postopku, danes zelo uspešno gradimo nov zakon o trgu z električno energijo, ki ga je v naš pravni sistem nujno treba prenesti na podlagi evropskih direktiv.

Agencija za energijo je kot edini evropski regulator v letu 2019 zelo aktivno sodelovala tudi v mednarodnem projektu Interface, ki ga podpira Evropska komisija, v okviru sheme Obzorja 2020, in je namenjen preizkušanju metod in sodelovanju elektro operaterjev in drugih udeležencev na evropskem energetskem trgu, s ciljem spodbujanja aktivnega odjema.

Pomembne naloge Agencija za energijo že vsa leta izvaja na področju oblikovanja normativnega okvira na podzakonskem nivoju oziroma nivoju splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil, ki nalagajo obveznosti tako podjetjem kot odjemalcem. In v letu 2019 smo izdali približno 40 soglasij k splošnim aktom operaterjev, izvedli skoraj 500 nadzornih postopkov, predvsem na področju izpolnjevanja pogojev investitorjev v proizvodne naprave, ki so deležni subvencij iz podporne sheme za spodbujanje proizvodnje iz obnovljivih virov. Izvedli smo že tretje leto zaporedoma dva javna poziva za spodbujanje investiranja v proizvodnjo iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji. Žal, v obeh javnih pozivih zaznavamo neustrezen trend, namreč, več kot 80 % razpisanih sredstev je ostalo nerazdeljenih.

V letu 2019 smo kot pretekla leta skrbeli za pregledno delovanje in ažurno objavljali informacije o trgu in z aktivno udeležbo na vsaj 26 dogodkih doma in v tujini s strokovnimi prispevki prispevali k prepoznavnosti agencije in širjenju znanja.

Kar se tiče finančnega dela, smo v letu 2019 poslovali stroškovno zelo učinkovito in realizirali za več kot 6 % nižje stroške, kot smo jih za to leto načrtovali v programu dela in finančnem načrtu.

Toliko na kratko o poročilu o delu v letu 2019, z veseljem pa odgovorim na podrobnejša vprašanja.

Sicer je pa ena izmed, kot sem že dejala, pomembnih nalog, ki so pomembne tako zaradi zagotavljanja preglednosti kot pomembna naloga, katere rezultati vplivajo tudi na sprejemanje marsikatere poslovne in druge odločitve v energetiki in državi, poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji, ki ga vsako leto na podlagi 404. člena pripravi Agencija za energijo in ga posreduje Državnemu zboru, Vladi, Evropski komisiji in ACER.

Na začetku bom naredila kratek pregled stanja na vseh treh trgih. Energetsko poročilo je sicer pripravljeno skladno z usmeritvami Evropske komisije in energetske zakonodaje in zajema podatke o delovanju trga z električno energijo, trga z zemeljskim plinom, oskrbe s toploto, področja učinkovite rabe energije ter področja varstva pravic odjemalcev. Če primerjam vse tri trge, torej trge z električno energijo, zemeljskim plinom in toploto, kot splošna informacija, vemo vsi, oskrba z električno energijo je organizirana v vseh 212 občinah, medtem ko z zemeljskim plinom poteka oskrba v 82 slovenskih občinah, oskrba s toploto v 66 občinah. Od tega je največ odjemalcev električne energije, skupno 960 tisoč. Skladno z obsegom občin, kjer se izvaja oskrba z zemeljskim plinom in oskrba s toplote, imamo na področju zemeljskega plina 135 tisoč odjemalcev in na področju oskrbe s toploto 106 tisoč odjemalcev. Delež gospodinjskih in poslovnih odjemalcev je na vseh trgih približno enak, in sicer približno 90 % vseh odjemalcev predstavljajo gospodinjski odjemalci.

Če se osredotočim na posamezne trge, na kratko. Po večletni rasti porabe električne energije se je v letu 2019 ta zmanjšala za 1,3 %, manjši odjem največjih industrijskih odjemalcev. Skupen odjem vseh odjemalcev z izgubami in lastno rabo je torej 14 tisoč 423 gigavatnih ur. Delež porabe gospodinjskih odjemalcev vsa leta ostaja povprečno okrog 25 %, še vedno tudi v letu 2019 ob primerjavi gibanja deleža porabe in gibanja bruto družbenega produkta ne opažamo bistvene korelacije med gibanjem teh dveh elementov.

Kar se tiče proizvodnje in pokritosti porabe z domačo proizvodnjo, je tudi v letu 2019 proizvodnja z električno energijo iz treh virov približno tretjinska struktura. In sicer, iz obnovljivih virov v letu 2019 je bilo proizvedene 33,6 % vse proizvedene električne energije, iz jedrskega goriva 37 %, preostali del, 28,9 %, pa iz fosilnih goriv. Glede na celotno porabo električne energije v Sloveniji beležimo v letu 2019 nekoliko več kot 83 % pokritost porabe z domačo proizvodnjo. Nihanje je skozi leta odvisno najbolj od hidrologije oziroma razpoložljivosti virov, seveda je tudi od stanja na tujih trgih. In od leta 2014, ko smo imeli zelo visoko pokritost z domačo porabo, takrat smo beležili res izjemno visoko hidrologijo, vsa leta pokritost porabe ostaja na približno enakem nivoju. Delež posameznih virov je primerljiv s povprečjem v Evropski uniji. Proizvodne naprave v podporni shemi pa prispevajo približno 7,6 % skupne proizvodnje električne energije.

Na kratko, kakšen je napredek pri doseganju ciljnega deleža obnovljivih virov energije. Slovenija je še vedno pod povprečjem Evropske unije. V zadnjem letu je napredek za 0,2 odstotne točke deleža OVE v proizvodnji električne energije, sicer pa v sektorju deleža obnovljivih virov, torej v električni energiji, v rabi električne energije in transportu, še vedno precej zaostajamo za ciljnim deležem za leto 2020 in sodimo med sedem evropskih držav, ki nismo dosegle indikativnih ciljev za posamezno leto. Nekatere države so končne cilje že presegle, ostale države so pa vsaj skozi leta dosegale že tiste letne indikativne cilje.

Kar se tiče podporne sheme. Imamo več kot 3 tisoč 800 proizvodnih naprav vključenih v podporno shemo, od tega prevladujejo še vedno proizvodne naprave, katerih vir za proizvodnjo je sonce. Še vedno pa je večina vseh teh postavljenih v obdobju 2010-2012, kjer je bilo razmerje glede na ceno električne energije in dodeljeno podporo najboljše.

V poročilu o stanju na področju energetike smo poleg poročanja pripravili tudi nekaj študij primerov, ki nakazujejo potrebne smeri razvoja ali pa možne smeri razvoja. In ena izmed študij primerov naslavlja potencialen obseg proizvodnje, če bi bili vsi projekti, ki so ta trenutek uvrščeni v podporno shemo, pa še niso realizirani, če bi bili do leta 2023 realizirani. Če bi se to zgodilo, bi se proizvedena električna energija iz podporne sheme dejansko lahko podvojila. Sicer pa naj omenim, kot že tudi v preteklih letih, da med temi projekti prevladujejo projekti vetrnih elektrarn, za katere je do sedaj bil zelo otežen predvsem postopek umeščanja v prostor.

Pomemben podatek, tako kot tudi lani, konkurenčni javni pozivi pomembno znižujejo ceno. Povprečna vrednost podpor za projekte pred sprejetjem, torej pred uvedbo javnih pozivov, je bila povprečna vrednost podpor 141 evrov na megavatno uro, sedaj za naprave, izbrane na javnih pozivih, pa 34 evrov na megavatno uro, torej velik doprinos z vidika stroškov, kar se tiče konkurenčnih postopkov, čeprav beležimo veliko manj vstopov v podporno shemo.

V letu 2019 smo zabeležili tudi velik porast samooskrbe in tudi porast moči naprav, ki so v samooskrbi, kar je verjetno posledica tudi toplotnih črpalk in polnjenja električnih vozil na domu.

Kar se tiče razvoja elektroenergetskega omrežja, se nam na področju prenosnega sistema obeta največja naložba v RTP Cirkovce-Pince, torej, gre za povezavo z Madžarsko. Sicer pa, kar se tiče distribucijskih vodov, v Sloveniji že imamo 50 % delež podzemnih vodov na distribucijskem omrežju, kar je povezano tudi z zagotavljanjem višje ravni kakovosti oskrbe. Največji delež podzemnih vodov beležimo na področju Elektro Gorenjske. Poudariti je treba tudi, da v letu 2019 že beležimo 74 % delež opremljenosti uporabnikov z naprednimi merilnimi sistemi in Slovenija na tem področju sodi med najuspešnejše pri doseganju cilja iz tretjega svežnja direktiv, torej 80 % opremljenost do konca leta 2020.

Še podatek za področje izgub na omrežju. V opazovanem obdobju, torej v zadnjih desetih letih, beležimo 32 % znižanje deleža tehničnih izgub na distribucijskem omrežju, na to je vplivala tudi regulacija in investicije v podjetjih. Dosežen povprečni delež teh tehničnih izgub pa je primerljiv z drugimi razvitimi državami.

Kar se tiče veleprodajnega trga, ta je dobro razvit, s kar visoko stopnjo likvidnosti na področju električne energije. Je pa bilo v letu 2019 opazno znižanje tako pasovne kot vršne energije na trgu za dan vnaprej, kar pa sicer ni koreliralo z gibanjem cen na maloprodajnem trgu. Na maloprodajnem trgu v drugi polovici leta 2019 beležimo opazno zvišanje cen končne oskrbe, kljub temu, da se je omrežnina, ki predstavlja približno tretjinski del na računu, znižala v tem letu za 3,8 %. Torej, struktura končne cene za gospodinjskega odjemalca je sestavljena iz treh delov, od tega 36 % predstavlja strošek za energijo, 33 % strošek za energijo, ostalo pa davki in prispevki. In ker je bilo postavljeno pogostokrat vprašanje, delež prispevka za obnovljive vire in učinkovito rabo znaša 10,6 % v skupni ceni, torej v skupni strukturi cene oskrbe za značilnega gospodinjskega odjemalca.

Naredili smo v poročilu tudi primerjavo med državami članicami Evropske unije, kjer dejansko opažamo, da so velike razlike med državami, vse imajo to tretjinsko strukturo, velike razlike so pa predvsem na področju davkov in prispevkov, predvsem tudi zaradi različnih politik spodbujanja proizvodnje iz obnovljivih virov. Kot zanimivost smo pripravili tudi primerjavo končne cene oskrbe in primerjavo višine omrežnine, glede na standard kupne moči. Gre za fiktivno valuto, ki dejansko pretvori, torej, glede na standard kupne moči, koliko energije, po kakšni ceni lahko energijo kupuje odjemalec v posamezni državi. Kar se tiče skupne cene oskrbe, smo pod povprečjem Evropske unije, medtem ko, kar se tiče višine omrežnine, torej zagotavljanja sredstev za delovanje omrežij, smo nad povprečjem Evropske unije.

Kar se tiče menjave dobavitelja in tržnih deležev, se je na področju električne energije skupno število menjav dobavitelja zmanjšalo že tretje leto zapored in je najnižje v zadnjih petih letih, najmanj menjav pa beležimo pri gospodinjskih odjemalcih.

Še podatek za področje razvoja elektromobilnosti in polnilne infrastrukture. Skupno število električnih vozil v Sloveniji se je z leta 2018 na 2019 povečalo za 35 %, v Evropski uniji za 46 % beležijo letni prirast, torej povpreček z Evropsko unijo. Število polnilnih mest v Sloveniji je skladno z zahtevami zakonodaje Evropske unije, pri čemer gre poudariti, da agencija spodbuja upravljanje polnilne infrastrukture glede na potrebe omrežja tudi z namensko omrežninsko tarifo.

Kar se tiče področja zemeljskega plina. Beležimo skupno rast porabe na področju zemeljskega plina za 1,9 %, na kar je najbolj vplivala poraba v industriji. Nadaljuje pa se zmanjševanje porabe zemeljskega plina na področju gospodinjskega odjema. V letu 2019 smo zabeležili tudi povečanje porabe, povečanje prenesenih količin do drugih prenosnih sistemov z zemeljskim plinom in so se količine v letu 2019 povečale za 66 %, pa še vedno predstavljajo le 48 % količin iz leta 2017, kar pomembno vpliva na prihodke operaterja prenosnega sistema z zemeljskim plinom, torej družbe Plinovodi.

Kar se tiče veleprodajnega trga, beležimo upadanje dolgoročnih pogodb in naraščanje deleža kratkoročnih pogodb. Veleprodajni trg z električno energijo je dobro razvit, veleprodajni trg z zemeljskim plinom ostaja visoko koncentriran. Na maloprodajnem trgu tudi beležimo visoko koncentracijo, to je skupno število menjav dobavitelja se je tudi na tem trgu že tretje leto zapored zmanjšalo. Vpliv kratkoročnih pogodb pa je spodbudil menjave vseeno pri poslovnih odjemalcih. Kazalnik tržnih deležev se je glede na preteklo leto znižal, a maloprodajni trg ostaja še vedno visoko koncentriran.

Potem še nekaj besed o oskrbi s toploto. Kot sem že dejala, se je izvajal v 66. občinah in beležimo za približno 1 % manjšo porabo v letu 2019. 79 % distribuirane toplote je proizvedene v kogeneracijskih proizvodnih procesih, še vedno pa skoraj polovica proizvedene toplote iz premoga, od tega 35 % iz rjavega premoga.

Struktura odjemalcev in gibanje cen oskrbe. Najštevilčnejši odjemalci, kot sem že dejala, so gospodinjstva. Med sistemi za oskrbo z daljinsko toploto je 68 % sistemov energetsko učinkovitih, še vedno je najcenejša oskrba s toploto v Velenju. V letu 2019 pa beležimo zvišanje cen iz večine sistemov. V povprečju je za 10,1% višja mesečna maloprodajna cena za značilne gospodinjskim odjemalcem, ampak to je res povprečje, saj je cena po posameznih občinah precej različna.

Kar se tiče doseganja ciljev energetske učinkovitosti. Evropska komisija je aprila 2019, objavila dokument o oceni napredka držav članic pri izpolnjevanju ciljev do leta 2020. Slovenija je med petnajstimi državami, ki to obvezo ves čas izpolnjujemo. Sicer pa že vsa leta, torej tudi v letu 2019, zavezanci za doseganje prihrankov ciljne deleže doseženih prihrankov presegajo.

Toliko na kratko z moje strani. Kar se tiče poročila o stanju na področju energetike, ostalo pa potem v razpravi.

Hvala.