Govor

Hvala, predsednik. Mogoče samo neka odzivov na tudi nekaj demagoških krilatic ministra Tonina.

Zdaj kar se tiče varnosti. Minister pravi, da je to ključna dobrina, steber, da je ogrožena. Jaz tukaj še enkrat, mislim, da moramo zelo jasno in na glas povedati, Slovenija v tem trenutku tudi po dokumentih Ministrstva za obrambo in po ocenah Ministrstva za zunanje zadeve ni varnostno ogrožena, predvsem pa ni vojaško ogrožena. Je pa gotovo in to sem uvodoma povedal, ogrožena zdravstveno, socialno in gospodarsko. In tisto, kar je vprašanje tega predloga za posvetovalni referendum, je vprašanje družbenih prioritet. Ali v nekem trenutku krize, treh kriz želimo investirati v javno zdravje, v dobrobit skupnosti, če želite tudi v gospodarstvo z razvojem, z razvijanjem visoko produktivnih delovnih mest in tako dalje ali bomo zmetali absurdno veliko količino denarja za železje. In to je vprašanje družbenih prioritet. Zdaj minister govori o strateško planskih dokumentih, ki jih je sprejel DZ in se sprašuje kje je bila Levica takrat. Ja, Levica je bila tu in je tudi nasprotovala tem strateško planskim dokumentom, strateško planskim dokumentom, ki nimajo nobene pravne, mislim, niso pravno zavezujoči. Minister, vi pa predlagate zakon, s katerim za 6 let državi zavežete roke in zagotavljate nakup orožja za 780 milijonov evrov. Gre za hierarhijo pravnih aktov, pač zakon je nekaj kar se lahko da na referendum, nek strateško planski dokument, za katere dobro vemo, da jih je ta Državni zbor sprejel na stotine pa nikoli ne upošteval, verjetno tudi kakšnih pomembnejših ni upošteval, pa mislim, da ne more biti skupaj na vagi. Rekli ste, da razpravljamo že 15 let, da je dovolj razprav o tem in tako naprej, jaz pa mislim, da ni bila opravljena prava razprava. Mislim, mi se lahko pogovarjamo že 15 let o različnih stvareh, ampak o tem, da želimo naenkrat oziroma v šestih letih dat več kot tri četrt milijarde evrov za orožje, ni bilo nikoli javne, široke razprave in s tem se v bistvu očitno strinja tudi sam načelnik Generalštaba Slovenske vojske, kajne, gospod Glavaš? 15. maja letos je bilo na nacionalnem radiu, citiram izjavo: »Pričakujemo, da se bo v določeni prihodnosti določena oprema tudi kupila in da bi se mogoče v periodi nekaj let, zgradila prva bojna skupina. Seveda, to je lahko zelo dobro za vojsko, ampak moramo pa dobiti konsenz navzven o tem, kaj Slovenija želi od te vojske.«

To so besede načelnika Generalštaba Slovenske vojske in jaz se z njimi strinjam popolnoma. Potrebujemo širok zunanji konsenz in o tem sem govoril. Nisem govoril o stroki, minister Tonin. Koga imamo mi za stroko in katera stroka nasprotuje. Jaz sem govoril o širši družbeni javnosti, o državljankah in državljanih, o tistih, ki ne dobijo postelje v DSO-ji, o tistih, ki so v čakalnih vrstah v zdravstvenih domovih in v bolnišnicah, o tistih, ki so v skupini ljudi, ki so pod pragom tveganja revščine in tako naprej. Zato ker, še enkrat poudarjam, ta država ni vojaško ogrožena, ne potrebuje 780 milijonov za oklepnike, helikopterje, rakete in podobne stvari, jih pa krvavo potrebuje za zdravstvo in še za kaj drugega.

Zdaj, rekli ste, da je referendum zelo draga anketa. Čisto tehnično vemo vsi, da so sredstva za referendume zagotovljena v posebni proračunski postavki. Smešno in cinično pa je, da rečete, da boste se raje dogovorili z ministrom Ciglerjem, da zrihta za ta denar en dom za starejše občane. Njegova naloga je, da bi jih že danes morali gradit, ne da se vidva menita, da bo en dom za starejše občane zgradil v tem času. V proračunu za leti 2021/2022, bi jih moglo bit vsaj 20, 30, 40, ker jih krvavo potrebujemo. Saj to ni neka kupčija na tržnici.

Minister je tudi govoril o lažnih dilemah, pač, da, seveda moramo za vse skrbet na enkrat, ampak, vidite, da za vse na enkrat se ne da skrbet, kajne? Jaz bi vas vprašal, katera kriza je v zadnjem času pokazala, da ne zmoremo recimo brez vojske? Katera kriza je to plastično pokazala, pač materialno, na življenjih ljudi? Jaz vam povem, da ta kriza sedaj, v kateri sedaj živimo, ta zdravstvena kriza, nam jasno kaže, da recimo ne zmoremo brez infekcijske klinike. Obe infekcijski kliniki, ki ju imamo, sta popolnoma neprimerni in bi ju bilo treba obnovit oziroma zgradit nove. A glej ga zlomka, v proračunu infekcijskih klinik novih ni, je pa 780 milijonov za orožje in zato govorim o vprašanju družbenih prioritet in o širšem družbenem konsenzu in zato potrebujemo referendum.

In tu se popolnoma strinjam, s papežem Frančiškom – ta enciklika iz 3. oktobra letos, za vse tiste, ki se imate za branike krščanstva in ne vem česa, mislim, da vam zelo jasno pove, kaj bi morale bit v 21. stoletju družbene prioritete – skrb za druge, kajne, enciklika se imenuje bratje vsi - »fratelli tutti«« - skrb za vse, skrb predvsem za tiste, ki imajo najmanj in predvsem, proti potrošništvu, proti orožju, proti nesmislom, v katerih danes živimo. In če se imate za krščanskega demokrata, potem bi morali te stvari razumet, ker niso to lažne dileme. Te dileme so zelo plastične in jih pač nekateri ljudje doživljajo vsak dan. In sedaj, ko se približujemo, očitno vrhuncu drugega vala epidemije, bomo še več, še bolj jasno ugotovili, kaj bi morale biti družbene prioritete in tu je naloga Vlade, da jih predhodno razrešuje, ne pa potem, na nek dolgi rok za nazaj, ker tako ne bo šlo.

Zato še enkrat, to je vprašanje družbenih prioritet, to je vprašanje, o katerem se lahko izjasnijo zgolj ljudje, državljanke in državljani, ne pa, ne vem, strokovnjaki. Seveda se tisti, ki se ukvarjajo z obramboslovjem, bodo strinjali, da je treba investirati v vojsko, ampak istočasno pozabljajo na druge družbene okoliščine, čeprav je marsikateri akademik bil tudi precej kritičen do takšne investicije v tem trenutku.

Toliko zaenkrat.