Spoštovani predsednik, hvala lepa. Drage poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni!

Obrambni sektor je od leta 2008 dalje plačal največjo ceno za izhod iz svetovne, ekonomske in gospodarske krize. Niti en sektor v tej državi ni plačal tako visoke cene kot prav obramba in pa vojska. Od leta 2010 dalje, se je obrambni proračun Republike Slovenije praktično razpolovil, nikjer se ni dogodilo tako kot na področju obrambe. Še danes, leta 2020, nismo dosegli nivoja iz leta 2010. Varnost je pomembna dobrina in brez varnosti vse ostale stvari postanejo nepomembne in nesmiselne, prav tako pa vsaka suverena država, med njimi seveda tudi Republika Slovenija, je dolžna poskrbeti za svojo lastno varnost. Če sami ne bomo poskrbeli za svojo varnost, drugi za našo ne bodo. Tako da, zagotovimo ustrezne kadrovske pogoje za pripadnike Slovenske vojske in tudi zagotovimo ustrezno opremo, sredstva in pa infrastrukturo. Vesel sem, da se je v Državnem zboru v pretekle, tednu oblikovala konstruktivna dvotretjinska večina, ki je potrdila spremembe Zakona o obrambi. Na tem mestu se poleg koalicije želim še enkrat zahvaliti za konstruktivnost poslanski skupini Socialnih demokratov pa Stranki Alenke Bratušek in pa Slovenski nacionalni stranki, ki so omogočili, da smo po več kot desetletjih končno uredili tudi status vojaka po 45. letu. Enotnost politike pri ključnih odločitvah pomeni, da so rezultati za državljane ponavadi oziroma skoraj vedno dobre. Slovenskim vojakom smo tako zagotovili socialno varnost in zanesljivo prihodnost. Želim si, da bi podobno enotnost dosegli tudi pri Zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v prihodnjih šestih letih. To je ključno, da Slovenska vojska v prihodnosti lahko preživi. Kot je rekel načelnik Generalštaba, brigadir Glavaš, ki je danes tukaj z menoj, to ni denar za naprej, to je denar, ki ga je Slovenska vojska, ki ga Slovenska vojska potrebuje za nazaj. Primerjalno gledano, z dosedanjimi načrti ta zakon za katerega Levica želi referendum, prinaša na nek način svežih 300 milijonov evrov v prihodnjih šestih letih, torej približno 50 milijonov na leto dodatno in tukaj je zdaj poudarjam, kar je identično isto kar je bilo sprejeto v srednjeročnem obrambnem programu Republike Slovenije za leti 2018 do 2023, ki je bil sprejet v tej hiši aprila 2018. V prihodnjih šestih letih bomo tako za investicije v Slovenski vojski namestili 780 milijonov evrov za različne, raznovrstne investicije, od opreme vojakov, do infrastrukture v naših vojašnicah, za letalstvo in tudi pehoto. Odsotnost potrebnih razvojnih sredstev se je v preteklosti kazalo v tem, da je vse od leta 2013 Slovenska vojska ocenjena z nezadostno oceno za delovanje v vojni ali krizi. Najverjetneje se strinjate z menoj, da sem kot obrambni minister dolžan storiti vse kar je v moji moči, da to nezadostno oceno spremenimo. Tudi ta hiša, tudi ta odbor bi moral vlagati vse napore v to, da se ta nezadostna ocena odpravi. Kot sem že večkrat poudaril, pa si v zvezi s tem naša Vlada ničesar ne izmišljuje na novo, mi zgolj izvršujemo že zapisane in uzakonjene ključne strateške dokumente. To sta resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije in Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljenost Slovenske vojske do leta 2025. In poudarjam še eno stvar, oba ta dva dokumenta je sprejel ta Državni zbor. Kje ste bili takrat predstavniki Levice? Morda bi morali takrat referendum o teh strateško-planskih dokumentih. Ta hiša, ta Državni zbor je sprejel strateške dokumente, ki jih mi zdaj operacionaliziramo, ki jih mi zdaj izvajamo. In zato, ker izvajamo tisto, kar je sprejel ta Državni zbor, vi zdaj hočete referendum. Nakup novih sredstev in opreme je torej primarna naložba v razvoj in povečanje pripravljenosti slovenske vojske in s tem tudi v varnost Republike Slovenije. Z razvojem verodostojnih nacionalnih obrambnih zmogljivosti bo Slovenija prispevala k večji varnosti naših lastnih državljanov. Ta investicija je namenjena našim državljankam in državljanom za to, da jim lahko zagotovimo ustrezno varnost v nepredvidljivem svetu.

Zakon o investicijah v slovenski vojski poleg zagotavljanja potrebnih proračunskih sredstev omogoča tudi večletno prevzemanje obveznosti za nabavo opreme. Gre za specifično naravo vojaških nakupov, ki potekajo več let. to ni supermarket, kjer bi si s police nekaj izbrali in plačali. In zato je nemogoče racionalno dolgoročno načrtovati, če nimaš daljšega časovnega okvirja. S tem zakonom skrbimo tudi za popolno transparentnost, kar bi želel poudariti, saj vnaprej določimo višino obrambnih izdatkov, in to v nominalnem znesku, ne v odstotkih, o vseh nakupih smo dolžni seznanjati Državni zbor. Že danes je v vseh predvidenih nakupih napisano tudi v obrazložitvah, poleg tega zakon zagotavlja tudi učinkovit nadzor nad samim izvajanjem, ker mora Vlada enkrat letno poročati Državnemu zboru o njegovem izvajanju. In še vrsto drugih stvari.

Glede stroke, da ni bilo dovolj razprave. O teh stvareh v Sloveniji razpravljamo že 15 let. podlaga za ta zakon so strateško-planski dokumenti, ki so jih sprejemale vlade pred nami. In nenazadnje, upam da bodo to poslušali v Levici, ta razprava v tej hiši praktično teče letošnje celotno leto. Začelo se je že v začetku letošnjega januarja z razpravo v Državnem svetu in potem kontinuirano teče vse doslej. In zdaj pridemo še do stroke. Tudi stroka se je pozitivno opredelila do tega zakona. Ne vem, koga imate vi za stroko, ampak recimo normalno, da vojska in Generalštab Slovenske vojske ta zakon podpira, podporo sem dobil tudi pri vojnih veteranih, podporo sem dobil tudi pri zvezi slovenskih častnikov. Na javni radioteleviziji so o tem zakonu pozitivno in v smislu podpore govorili priznani slovenski obramboslovci. Torej povejte mi, katera stroka temu zakonu nasprotuje. Katera stroka, ki je kakorkoli povezana z varnostjo, ta zakon absolutno podpira, ker se zaveda, da je posledica v preteklosti sprejetih dejstev.

Iz vseh teh razlogov Vlada Republike Slovenije predlogu za razpis posvetovalnega referenduma nasprotuje. Skladno z Zakonom o referendumu in ljudski iniciativi posvetovalni referendum za Državni zbor ni obvezujoč, torej gre zgolj za zelo drago anketo, ki bo stala okrog 3 milijone evrov, končno odločitev pa bo moral v vsakem primeru sprejeti Državni zbor. Referendum, ki ga predlaga Levica oziroma če uporabim njihov pristop k razlaganju te teme, bi rekel, da bi s tem denarjem lahko zgradili najmanj en dom za starejše občane. Tako, da jaz se bom absolutno pri ministru Ciglerju, da bi ta denar, ki bi šel za ta referendum, porabili za to, da zgradimo en dom za starejše občane in tako rešimo pomembno vprašanje. Drage kolegice poslanke in poslanci, dolžnost nas politikov je, da sprejemamo odločitve tudi takrat, ko so te odločitve težke in nevarnost države je odločitev, ki zagotovo nekaj stane, ki morda v nekih trenutkih tudi boleča, ampak je ključna, kajti brez varnosti ne more delovati noben drug podsistem te družbe. V teh letih je bilo dovolj zanemarjanja Slovenske vojske in kot obrambni minister seveda ne morem podpreti tega referenduma, na katerem bi praktično odločali o tem ali Slovensko vojsko še želimo imeti ali je ne želimo več. Ne želim si referenduma, kjer bi odločali o življenju ali smrti Slovenske vojske, žal. To upam, da me razumete, da je moja dolžnost, da poskrbim vse, da se Slovenska vojska razvija, kajti referendum oziroma odločitev, da bo ta država vojsko imela, je bila že v preteklosti sprejeta, kljub temu, da je bila majhna razlika takrat pri glasovanju, ampak sprejeta je bila in danes je Slovenska vojska eden izmed konstitutivnih elementov te države.

Nekateri še vedno pravijo, da vojske ne potrebujemo. To je nekaj podobnega kot, da rečemo, da požarnega zavarovanja za hišo ne potrebujemo. Seveda vse dokler ne pride do požara, je to popolnoma nepotreben strošek. Ko pa pride do kriznih situacij in takim smo priča v zadnjem obdobju mnogo, lahko vidimo kako pomembno je, da imamo dobro opremljeno vojsko, na katero se lahko v ključnih trenutkih tudi zanesemo. Glede očitka, da pri pripravi osnutka zakona ni bila opravljena širša javna razprava, menimo, da je pri pripravi in obravnavi predloga zakona Vlada ravnala skladno s predpisanimi postopki, zlasti s poslovnikom Vlada Republike Slovenije, pa s Poslovnikom Državnega zbora Republike Slovenije z vso ustaljeno prakso, seveda na petnajstletno podlago. V okviru omenjenih postopkov so bila upoštevana tudi izhodišča resolucije o normativni dejavnosti. Po mnenju Vlade je bil v konkretnem primeru javnosti omogočen razumen čas za sodelovanje, glede na to, da zakon ne predstavlja obsežnega ali vsebinsko kompleksnega predpisa, kjer so stvari izhajajoče iz zakona popolnoma jasne. Za vlaganje v obrambo in varnost države zagotavljamo pogoj za rast in za razvoj vseh ključnih podsistemov te države. Brez varnosti ni razvoja. Pika. Ta Vlada ponuja tudi odgovor na lažno dilemo stranke Levica in sicer ali zdravje ali vojska, ter da trenutno ni pravi čas za tak zakon in podobno. Odgovor je jasen in se glasi – razvoj za vsa področja, kar je posebej izraženo pri pripravi sprememb proračuna za leto 2021 in 2022. Ta Vlada bo torej, kot sem večkrat dejal in to izkazuje tudi proračun za leti 2021 in 2022, to je za celoten naš mandat, zagotovila denar za varnost, za dostop do javno zdravstvo, za boljše pogoje za nove družine, spodbudnejše podjetniško okolje in boljšo skrb za starejše. Mislim, da smo s predlogom proračunov 2021-2022 dokazali, da mislimo resno.

Pri tem pa se kot minister za obrambo in podpredsednik Vlade čutim dolžnega, da opozorim na nevarnost tovrstnih lažnih dilem, ki jih izpostavlja stranka Levica. Ta država temelji na ustavnem konsenzu in zagotavljanju blaginje za vse naše državljane, zato potrebujemo uravnoteženo sodelovanje med vsemi ključnimi podsistemi te družbe, ne pa njihovo izključevanje ali namerno zanemarjanje. Tako kot se je našla stranka Levica, ki glasno zahteva ukinimo Slovensko vojsko, se lahko morda že jutri najde nekdo drug, ki bo rekel, da ukinimo kulturo, ker preveč stane. Spet tretji bo rekel, da je Slovenija premajhna in da ni nobene potrebe, da ima svojo lastno zunanjo politiko ali morda predsednika. Četrti bi ukinil sredstva za spodbujanje podeželja in jih dal za na primer reševanje socialnih stisk. Starejši bodo morda rekli, da ne potrebujemo stanovanj za mlade, ker tudi oni, ko so bili mladi pred davnimi leti so si morali sami urejati stanovanjsko vprašanje. Mladi bodo morda rekli na drugi strani, da ne bodo plačevali za pokojnine in dolgotrajno oskrbo starejših, ker tega še ne potrebujejo in še in še bi lahko našteval. Če enkrat zapademo v sistem izključevanja kot sega gre Levica, potem to pomeni konec naše države. Ta družba živi in obstane na ustavnem konsenzu, na spoštovanju in soodvisnosti med različnimi deli. Naloga celotne vlade pa je, da med deli sistema ustvarjamo zaupanje, spoštovanje, ravnotežje, da bo kot družba, kot celota uspešno delovala in varnost je ključni sistem te družbe. Drage poslanke in poslanci, močno upam, da tega predloga za razpis referenduma ne boste podprli in s tem prispevali k uravnoteženemu razvoju slovenske družbe.