Najlepša hvala, predsednik.

Lep pozdrav vsem!

Jasno je, da bo odbor na današnji seji predvsem razpravljal o tem vprašanju, o vprašanju, ki smo ga odprli v Levici ob tem, ko je bil ta Zakon o investicijah v Slovenski vojski, se pravi, o 780 milijonih v naslednjih šestih letih za vojaško tehniko oziroma predvsem orožje, na neki bolj načelni ravni, pravo odločanje bo na seji Državnega zbora, ko se bo moral celoten zbor odločiti o zelo preprosti zadevi – ali dopustiti ljudem, državljankam in državljanom, da se izrečejo verjetno o enem ključnih vprašanj v tem trenutku, da se izrečejo, ali si res želijo investirati tri četrt milijarde evrov v orožje ali pa bi lahko država ta sredstva namenila drugam. Ampak gremo po vrsti.

Definitivno je ključno vprašanje trenutka, v katerem se nahajamo. Nahajamo se v polnem času neke čudne epidemije, neke čudne javnozdravstvene krize, ki nam tako ali drugače tudi narekuje, kako nameravamo živeti v naslednjem času in kako se s to situacijo trenutno soočamo. Ta epidemija oziroma ta zdravstvena kriza je za seboj v tega pol leta ali pa v tem letu potegnila gospodarsko krizo, potegnila deloma tudi že socialno krizo in se nam ob takšnih trenutkih oziroma v takšnih okoliščinah zdi popolnoma logično, da si postavimo vprašanje prioritet. In Vlada oziroma minister Tonin, s tem ko je sploh predlagal tak zakon, se pravi, zakon, ki bi 780 milijonov evrov investiral v orožje, je to vprašanje, ki je popolnoma upravičeno. Upravičeno zato, ker so v tem postopku sprejemanja tega zakona ali pa priprave tega zakona umanjkali nekateri ključni vidiki. Prvi kot prvi, neka širša, splošna javna razprava, pa s tem ne mislim razprave v Državnem zboru, ampak mislim neko res širšo družbeno razpravo. Razpravo, kjer bi številni ali pa različni ljudje, ne nujno politični funkcionarji oziroma predstavniki povedali kaj si o tem mislijo. Takšno razpravo bi bilo potrebno organizirati, jaz mislim, da tudi potrebujemo počasi že takšno razpravo in predlog za razpis posvetovalnega referenduma je popravni izpit za ministrstvo ali pa za vlado, da dejansko opravi ta test, da opravi ta test javne družbene razprave o tem, ali je takšna investicija, predvsem v takšnih časih, dejansko upravičena.

Zakon o katerem predlagamo posvetovalni referendum, kot rečeno, je zelo specifičen. Zelo specifičen v tem, da porablja 780 milijonov, predvsem za bojna oklepna vozila, 4X4 in 8X8, v okvirni ceni 408 milijonov, dva helikopterja za podporo specialnim silam v okvirni vrednosti 128 milijonov in potem še okrepljena taktična transportna vozila in podobno v okvirni ceni 65 milijonov in potem tisto, kar ostane so še neke druge investicije v lahko pehotno oborožitev, protioklepne rakete, nekaj tudi za infrastrukturo, zgolj 40 milijonov evrov in tako naprej. Po eni strani imamo razsežnost teh investicij v vojaško opremo, po drugi strani pa nam proračuna za leti 2021 in 2022 kažeta tisto, kar smo v Levici od začetka poudarjali. In tokrat bom pač to poimenoval ravno s to dikcijo. Dejansko smo pred vprašanjem ali maslo ali topovi. Proračuna za 2021 in 2022 jasno kažeta, da bo na račun tega, da bomo tolikšno količino denarja, se pravi 780 milijonov vlagali v Ministrstvo za obrambo in da se njegov proračun silovito narašča v teh naslednjih šestih letih, morali to narediti na račun nekoga drugega. Če pogledamo predvsem ministrovega strankarskega kolega, ministra za delo, tam je zelo jasno vidimo, kako bodo, recimo, trpele investicije v DSO, v domove za starejše občane. Če date na vago koliko bo investicij v vojsko in koliko bo investicij na tem področju boste videli, da so te razmere popolnoma disproporcionalne. In sedaj, ko imamo sedaj v bistvu ta dva dokumenta, ko vidimo kakšen je plan Vlade glede ostalih resorjev s proračunoma za naslednji dve leti je jasno, da je to dejansko vprašanje o maslu ali topovih. Stališče Levice je tu popolnoma jasno. Če že odločamo o tako velikih zadevah je prav, da ima o tem glas ljudstvo. Posvetovalni referendum, za katerega seveda vsi veste, da ni zavezujoč, mora vseeno imeti neko funkcijo mnenja državljank in državljanov, strinjanje(?), če želite tudi nekakšne zaupnice v nek določen akt. Če bi ljudi o tem povprašali bi lahko ob ugodnem izidu, minister Tonin, rekli, ja, saj ljudje se strinjajo, pa je to stvar, ki je ad acta. Ampak mislim, da bi tukaj ključno vprašanje in tudi razlog zaradi katerega smo predlagali razpis tega posvetovalnega referenduma, dati ljudem možnost, da se opredelijo in izjasnijo glede tega vprašanja. In še enkrat poudarjam, da se opredelijo in izjasnijo v trenutku, ko se soočamo z zdravstveno, gospodarsko, socialno in še kakšno drugo krizo. Dajmo ta denar raje vložiti v dejavnosti, ki bodo produktivne v tej državi, ki bodo seveda imele tako imenovane ali pa tako opevane multiplikativne učinke, ki bodo dejansko pač prihajale nazaj v proračun ali pa služile za to, da se ohrani nek standard, nek nivo v tej državi. Na žalost v tem trenutku ta zakon, ki ga predlaga Ministrstvo za obrambo tega ne bo doprinesel. Toliko uvodoma.

Še enkrat, o tem bo dejansko odločal Državni zbor, kot jaz razumem je 39 glasov na Državnem zboru, se prvi opozicije zagotovljenih za to, da se razpiše ta posvetovalni referendum. Jaz mislim, da je prav, da, če smo predstavniki ljudstva in ljudstvo je tisto, ki ima oblast v tej državi, je prav, da se ob takšnih pomembnih vprašanjih posvetujemo z nosilcem oblasti, da se vpraša ljudstvo. Jaz mislim, da tukaj ne bi smelo biti nikakršne dileme, nihče ne bi smel ljudem odreči možnost, da dejansko soodloči v tem kakšne politike se krojijo v tej državi.