Lep pozdrav vsem skupaj tudi v mojem imenu. Jaz bi se naslonil samo na to, kar je povedal Miro Petek, ki je novinar po duši in to seveda ve in mu pritrjujem. Uredniki seveda odločajo o tem, v sodelovanju z novinarji, kaj se bo objavilo in na kakšen način s kakšno novinarsko zvrstjo. Tudi, ko gre za poročanje o nevladnih organizacijah in o teh stvareh, ki naj bi se na predlog te novele zakona vnesle v besedilo Zakona o STA. Res pa je z druge strani in to sem sam opazil šele pri podrobnem pregledovanju tega zakonskega besedila osnovnega, ko je bila najprej vložena vladna novela zakona, potem pa zdaj še ta, o kateri govorimo danes, zakonska novela Levice, da v členu, ki ga je Miro Petek tudi omenil, ki precizno opredeljuje elemente javne službe, se pravi, narekuje STA, kaj sodi v javno službo, v razdelku, ki govori o slovenskem servisu agencijskem, nevladne organizacije omenja, medtem, ko jih pri naštevanju prvin, ki sodijo v javno službo angleškega servisa ni navedenih teh nevladnih organizacij. Tako, da mi s tem nimamo, govorimo zdaj v imenu kolektiva, tudi na podlagi pogovora z zaposlenimi v uredništvu, še posebej v angleškem servisu, nikakršnih težav. To po naši presoji je lahko zapisano in ne bo nobene škode, če to v zakonu zapisano bo. Ko pa je omenjeno tudi tej v predlagani noveli pa tudi skozi to, kar je gospod Miro Petek govoril, kako pomemben je angleški servis in kako nekateri drugi tudi dobivajo sofinancirano dejavnost očitno za poročanje v angleškem jeziku. Bi pa rad, da je angleški servis v resnici, lahko bi se reklo okno v svet, ki ga zagotavlja Slovenska tiskovna agencija. Pomemben in to do te mere, da mi nekako ne gre skupaj to, da tista druge novela, ki je bila vložena za to oziroma vladna novela, da bo preciznejši predvideva izvzetje angleškega servisa iz javne službe, kar pa se mi zdi slab razmislek, škodljiv korak, če bo do njega prišlo, itak ne vemo ali se bo to zgodilo ali ne, ker po končani javni razpravi o Zakonu o STA in drugih medijskih novelah še ni pač odločitve, v katero smer naj bi spremembe šle, ampak ta je definitivno ena takih, ki bi v končnem besedilu sprememb Zakona o STA, če bo do njih prišlo nesmela najti mesta.

Me pa veseli, da je bilo že v zdajšnji razpravi kar nekaj pohvalnih besed na račun angleškega servisa izrečenih. Tudi to, da smo na zadnjem odboru, kjer se je govorilo, na tem Odboru za kulturo o medijskih novelah doživeli to, da je parlamentarni odbor, ki ima tudi danes sejo in se zahvaljujem ob tej priliki, sprejel sklep, naj se pri novelaciji medijske zakonodaje in tudi STA-jevskega zakona zagotovi spoštovanje posebnega nacionalnega in kulturnega pomena, institucionalnost, samostojnost, programsko avtonomijo, uredniško neodvisnost pa tudi zadostno financiranje. To je bil sklep, ki je bil sprejet na tem odboru 15. julija in samo še nekaj, da ne bi bilo napačnih razmislekov, STA glede na to, da je bilo govora o dopisniški mreži po Sloveniji je edina lahko rečem medijska hiša ob nacionalki tudi, ki ni kršila dopisniške mreže po Sloveniji. Mi imamo pokrito praktično celo Slovenijo z dopisniki. Če bi imeli več sredstev bi jih angažirali še več, imamo tudi nekaj zunanjih sodelavcev in zaradi tega, ker so v najbolj slabem gmotnem položaju radijske postaje, ki so naši naročniki tudi in to se vidi skozi težave, ki jih imajo pri plačevanju storitev, imamo tudi dogovore z njimi o izmenjavi vsebin za ceno tega, da je cena za naročnino oziroma sama naročnina za STA zanje za tisti del zmanjšanja. Tudi na ta način si skratka pomagamo. Če pa povzamem v imenu STA lahko rečem, da je ta novela daleč od tega, da bi bila nesmiselna novela, o kateri govorimo. Hvala.