Govor

Jože Konec

Če dovolite, bi nadaljeval z vsebino. To pomeni, Center za tujce ni samo kontejnerski del, o katerem se zdaj govori. Center za tujce je inštitucija, ki v Republiki Sloveniji od leta 2002 na tej lokaciji. Ukvarjamo se izključno z izvajanjem Zakona o tujcih, šestega poglavja, ki govori tudi o nastanitvi, oskrbi tujcev, ki so v postopku vračanja iz države. Poleg te kategorije tujcev, ki se lahko nastanijo v Center za tujce na podlagi Zakona o tujcih se v Center za tujce lahko sprejema in nastanjuje tudi prosilce za mednarodno zaščito na podlagi Zakona o mednarodni zaščiti. Zato je absolutno nesprejemljiva trditev za nas, za policijo, ki izvajamo zakonodajo, da v Centru za tujce pridržujemo oziroma zapiramo osebe brez pravne podlage. Vsak tujec oziroma vsaka oseba, ki je v Centru za tujce nastanjena, ima predhodno izdano odločbo o nastanitvi na podlagi Zakona o tujcih ali na podlagi Zakona o mednarodni zaščiti izdan akt o omejitvi gibanja oziroma o pridržanju na prostorih Centra za tujce.

Vsi tujci imajo skozi te izdane individualne upravne akte, tudi zagotovljeno pravno varstvo, ki ga seveda, če se osredotočimo na prosilca za mednarodno zaščito ki so tudi lahko nastanjeni v Centru za tujce kjer pa moram poudariti, da policija, mi nismo skrbniki postopka. Mi smo samo tisti, ki izvajamo sklep o omejitvi gibanja na območju Centra za tujce. Pomeni, da za osebe poskrbimo v tistem času, ko so tam nastanjene, da ne zapustijo tega območja in da jih oskrbujemo 24 ur na dan. Vsi prosilci za mednarodno zaščito, ki so v Centru za tujce nastanjeni v letošnjem letu je bilo takšnih oseb 204 do sedaj od 19.. skoraj 2000 oseb, 1937 oseb smo mi do zadnjega oktobra v Centru za tujce sprejeli. Od teh je bilo kot sem omenil 204 osebe, ki so imele omejeno gibanje s strani Ministrstva za notranje zadeve. Dostop do mednarodne zaščite, kot je bilo tudi večkrat omenjeno na začetku predstavitve imajo vse osebe, ki so v Centru za tujce od prvega trenutka do zadnjega kadarkoli lahko zaprosijo za mednarodno zaščito. Da imajo osebe dostop do mednarodne zaščite lahko potrdim tudi s podatkom od teh 1937 oseb, ki smo jih mi v letošnjem letu sprejeli v Center za tujce, jih je slabih 800 zaprosilo za mednarodno zaščito in od teh 800 je bilo 204 odrejenih omejitev gibanja s strani Ministrstva za notranje zadeve. Zdaj o razlogih pa to, jaz ne morem razlagati, ker to ni naše delovno področje lahko samo povem naprej, kaj je naša dolžnost v tem času.

Res je, da smo v mi v poletnih mesecih vse do tudi še do nedavnega tujce delno nastanjevali tudi v ta del kontejnerski, tako imenovan kontejnerske del, ki je postavljen v Centru za tujce že od leta 2016, od zadnjega migracijskega vala. Zdaj v letošnjem letu se je pač zgodilo, kar se je zgodilo, da se je povečalo število oseb, ki so bile nastanjene v Center za tujce vzporedno še epidemija covid 19 in zaradi vseh ukrepov smo v Centru za tujce sprejeli odločitev, da vse osebe, ki pridejo v Center za tujce iz tako imenovani balkanske poti oziroma rdečih območij, kjer je covid 19 prisoten jih bomo najprej nastanjevali v kontejnerski del, potem pa do določenem času premestili v zidan del objekta, kjer imamo ločene štiri nastanitvene oddelke, kjer ločujemo tujce po, predvsem po spolu, po kategorijah, državljanstvu, glede na varnostni vidik, zdravstveni vidik in tako naprej.

Res je, da je v tem času smo imeli v Centru za tujce zelo veliko nadzorov in inšpekcij, Varuh človekovih pravic nas je mislim da obiskal dva krat poleti v rednem nadzoru, potem še izredno na pobudo enega tujca. Zadeve so bile vse predstavljene, poročila napisana, odgovoriti tudi pojasnjeni poleg tega smo imeli v tem času zdravstveno inšpekcijo, vse na to temo. Govorimo o kontejnerskem delu, potem delovno inšpekcijo, požarno inšpekcijo, zdravstvena in delovna inšpekcija so ustavili postopke, ker ni bilo nobenih kršitev. Požarna je tudi v drugem smislu, ampak to nima zveze zdaj.

Zakaj pa so nekateri prosilci bili oziroma tujce, osebe nastanjene v Centru za tujce dalj časa v tem kontejnerskem delu je pa spet stvar individualne obravnave tujcev. V Centru za tujce ne delamo kolektivno, pomeni vsak tujec, ki pride je individualno obravnavan individualno se zadeva prouči, postopki se vodijo. Vsi prosilci, ki so bili k nam nastanjeni ko dobijo izrečen sklep o omejitvi gibanja je naslednji postopek, presoja te odločitve Ministrstva za notranje zadeve na Upravnem sodišču. Res, da Upravno sodišče v določenih primerih odpravi ta sklep, v določenih potrdi, tako da v tem trenutku na današnji dan imamo v Centru za tujce od 56 nastanjenih oseb imamo 34 prosilcev za mednarodno zaščito, ki imajo omejeno gibanje in vsi imajo s strani Upravnega sodišča potrjeno omejitev gibanja. Poleg teh so še tri oziroma štiri osebe, ki so podale ponovno namero, pomeni drugo ali tretjo namero že za mednarodno zaščito, so prav tako v tem postopku, ostali tujci so pa v postopku po Zakonu o tujcih.

V času nastanitve v Centru za tujce, kjer imamo poleg policije, ker center za tujce je policijska institucija imamo zaposlene srednje medicinske sestre, imamo trenutno sedem socialnih delavk, imamo zdravnike po pogodbi in logistično osebje. Pomeni, vse osebe, ki pridejo v Center za tujce so deležne vseh enako vseh postopkov ne glede na pravno podlago, na podlagi katere so nastanjeni v Centru za tujce. In v času nastanitve se jim zagotavlja od prehrane, tri krat na dnevno obrok, plus dva obroka naknadno, če gre za mladoletne osebe ali otroke. Prehrana v vseh možnih omejitvah in zdravstvenih zahtevah. Zdravstvena oskrba, ki je bila velikokrat izražena s strani oseb, ki so izražale nezadovoljstvo s tem, da so tujci pri nas nastanjeni oziroma prosilci je v Centru za tujce preskrbljena na ta način, da vsaka oseba, ki pride v Center za tujce je najprej, predno gre kamorkoli ali v kontejnerski del ali v nastanitev informirana s strani zdravstvene službe, pregledana, opravljen je prvi razgovor, da se vidi, če je oseba vizualno, če ima kake posebne znake, je potrebna kaka posebne obravnave. Če je brez posebnosti se lahko gre v postopek nastanitve. Ob prvem obisku zdravnika pa je ta oseba pregledana tudi preventivno s strani zdravnika še zdravnik, ki so v Centru za tujce prisotni na klic oziroma po potrebi, ker ni to naš kader, ampak je to osebje, ki je po pogodbi in zdravstveno osebje v Centru za tujce dela od jutra do večera, pet dni v tednu. Čez vikend pa eno izmeno.

To pomeni, sedem dni v tednu imajo tujci dostop do zdravstvenega osebja. Zdaj pa na kak način, zato ker zdravstveno osebje je zadolženo tudi za sanitarno dezinfekcijske postopke v centru in pregled, da rečem higiene. Pomeni, oni se gibljejo med tujci vsakodnevno in dopoldne in popoldne. Pomeni, vsi tujci, ki imajo željo, težave, potrebe po zdravstveni oskrbi izrazijo to ali zdravstvenemu osebju ali socialnim delavkam in potem na podlagi te izražene prošnje zdravstveno osebje obvesti zdravnika ali zdravnika psihiatra, ki pride v Center za tujce, opravi pregled, predpiše terapijo napoti osebe k zdravniku specialistu, zobozdravniku, kamorkoli je potrebno. V glavnem ti prevozi, te evidence so v Centru za tujce dostopne osebam, ki imajo seveda pooblastilo, da lahko to pregledujejo. Za vsakega tujca je izdelan poseben dosje, vse se vidi, vse se da spremljati.

V času bivanja socialne delavke skrbijo za osebe 24 oziroma ne 24 ur na dan, ampak v dveh izmenah do 22 ure zvečer od bujenja do večera, ko se po pravilih bivanja prične nočni počitek. V tem času socialne delavke zagotavljajo tujcem vse potrebno za prebivanje, za preživljanje prostega časa, za komunikacijo z zunanjim svetom, za informiranje, za posredovanje pisnih informacij. Vsak tujec, ki pride v Center za tujce je prvi dan pisno seznanjen z razlogi nastanitve in omejitve gibanja, s povzetkom hišnih pravil gibanja, da poenostavim hišnega reda, s povzetkom Zakona o tujcih vse dobijo v pisni obliki v jeziku, ki ga razumejo. Mreža prevajalcev je zaenkrat za nas zagotovljena v zadostni meri. Komunikacija s tujci je na dnevni ravni. Policijski inšpektorji, ki pa vodijo postopke vračanja, govorimo, to je v naši pristojnosti, pa ravno tako od prvega trenutka od prvega razgovora po prvem dnevu nastanitve tujca seznanijo s postopkom z možnostmi, potem je pa v naslednjih dneh odvisno, kako bo tujec sodeloval oziroma kakšne so možnosti.

V velikih primerih nastanitev tujcev po Zakonu o tujcih se v naslednjih dneh nastanitve zgodi, da tujci zaprosijo za mednarodno zašito. V tem primeru se prekine postopke nastanitve obravnave po Zakonu o tujcih, vsa dokumentacija se preda Ministrstvu za notranje zadeve, ki odloča ali se tega tujca takoj pripelje takoj v azilni dom ali bo ostal v Centru za tujce in se mu izda sklep o omejitvi gibanja.

V Centru za tujce je mogoče nastanovat tudi mladoletne osebe. V letošnjem letu jih je bilo več kot 250 že ampak čas nastanitve mladoletnih oseb je dan, dva ali tri. Vsaka mladoletna oseba v centru za tujce, govorimo o mladoletni osebi brez spremstva pa dobi tisti trenutek, ko je v center nastanjena skrbnika za posebni primer. To so socialne delavke iz Centra za socialno delo Postojna, ki so z odločbo imenovane se vključijo v postopek, opravijo razgovor, se odločajo skupaj s tujcem in v 99,9 primerih se odločijo za podajo namere za mednarodno zaščito in tisti trenutek, ko skrbnik poda pisno mnenje kaj želi ta oseba, se mladoletno oseba brez spremstva preseli v Azilni dom v Ljubljano.

Skratka v času nastanitve vsak tujec lahko katerikoli fazi postopka zaprosi za mednarodno zašito in ko to izrazi se postopek spelje, ustavlja na podlagi Zakona o tujcih in začne drug postopek, ki ga vodi Ministrstvo za notranje zadeve. Zdaj mogoč še na par konkretnih očitkov, ki so bili izraženi. Hlastanje po zraku, zato ker si so bili zaprti po kontejnerjih, plezanje gor, da pojasnim. V kontejnersko enoto smo nastanili prvih 9 tujcev državljanov Pakistana 16. junija, ko smo ocenili, da znotraj Centra za tujce objekta moramo razporediti prostor dovolj, da bojo tujci varno nastanjeno tudi iz zdravstvenih razlogov. V tem kontejnerskem delu je zagotovljeno je 13 pardon 14 bivalnih enot, v katerih je šest postelj, ogrevanje, zunaj, znotraj tega kontejnerja sta dva sanitarna kontejnerja, kjer je zagotovljen wc, umivalniki, tuš, potem je en pokrit šotor, kjer je bil namenjen prvotno za razdelilnico hrane in da bodo tam opravljali obroke vendar so se tujci odločili, da bi raje to delali v kontejnerjih oziroma v pred bivalnimi enotami, zato smo jim pred bivalne enote namestili mize in klopi.

Tujci so v tem delu imeli zagotovljeno isto prehrano, isto osnovno oskrbi, isto socialno, isto psihosocialno, isto zdravstveno oskrbo kot not. Edina razlika, ki je bila med zunanjim in notranjim delom je ta, da v tem delu ni televizijskih sprejemnikov v tistih prvih dneh. Zaradi tega smo tujcem od 16. junija pa do mislim do 20, zdaj ne vem na pamet, avgusta, ne vem do kdaj, moral bi pogledati, omogočali, da so imeli pri sebi mobilne telefone 24 ur na dan. Namreč po pravilih bivanja v Centru za tujce so tujci dolžni deponirat ob nastanitvi tako vrednostne predmete, gotovino kot mobilne telefone. Po pravilih bivanja imajo vsak dan na razpolago v dopoldanskem času, da se jim te telefoni vračajo, da lahko opravljajo telefonske sklice privatno in da lahko poleg tega, kar jim mi omogočamo z našimi računalniki in napravami za dostop do interneta, da lahko še sami dostopajo do interneta v tem kontejnerskem delu v tistem času ni bil še zagotovljen brezžični sistem, pomeni wifi, zato so tujci hodili na streho enega od kontejnerjev na tem delu prvega omrežja, ker je veliko brezžični sistem iz objekta. Ko smo to uredili, so nastanjeni tujci v tem delu tudi to prenehali in so normalno uporabljali telefone v svojih bivalnih enotah.

Prehrana, kot je bilo tudi zapisano v tem vašem poročilu in podobno, da se deli skozi rešetke in podobno. Ja, objekt od zunaj izgleda tako kot izgleda, noter so bivalne enote pod streho zamreženje zaradi čisto varnostnih razlogov in nevarnosti negativnih pojavov, ki so se pojavljali v preteklosti in se še pojavljajo dnevno, lahko. Ko je pogodbeni dobavitelj hrane pripeljal hrano do mreže so odprli vrata, tujcem razdelili hrano. Hrana je bila pakirana v porcijske pakete, to pomeni za vsakega posebej. To so razdelili razdelilke hrane, naša zdravstvena in socialna delavka seveda prisotni so pa policisti zaradi varnosti. Hrana se deli v notranjem delu. Čez te rešetke niti ni možno. To je rešetka 10 x 10 cm spraviti jogurtov lonček ja, ne moreš pa spraviti krožnika s hrano, tako da ti podatki, ki so bili objavljeni, da se deli čez rešetke, to je praktično nemogoče.

Potem izpostavljeno je še bilo sistematično poniževanje in podobno. To niti ne bom izgubljal besed. Lahko pa komentiram mogoče vaše izjave glede uporabe službenega psa. Vi govorite o uporabi službenega psa, to je pač termin, ki je drugačen. Službeni pes je bil prisoten v centru za tujce, to nikakor ne zanikamo, nismo nikoli zanikali. Center za tujce ima znotraj policijsko enoto, ki opravlja varovanje tega objekta. Številčno ni dosti močna, da bi lahko opravljalo varovanje notranjega dela zidanega objekta in še kontejnerskega dela. Zaradi tega nam je generalna policijska uprava omogočila oziroma zagotovila dodatne kadre. Kadi policistov prihajajo iz raznih enot, kjer je mogoče zagotoviti in med drugimi so bili tudi vodniki službenih psov, ki so prihajali v Center za tujce. Seveda službeni pes je službena žival, ki hodi skupaj z vodnikom. Ali gre vodnik sam ali z njim. Seveda so se tudi sprehajali znotraj objekta v določenih primerih, če je pes zalajal je zalajal, to preiskujejo drugi, ali je šlo za uporabo službenega psa. Mi smo poslali tudi Varuhu človekovih pravic vse podatke in poročila, tako tudi tožilstvu, ki je vključilo se v obravnavo tega primera konkretnega, vendar zaenkrat iz vseh ugotovitev ni šlo nikakor za uporabo službenega psa.

Vi, gospa predsednica ste omenila službene pes v jedilnici, to smo tudi že pri nas na obisku sem pojasnil. To je bil en in edini primer, ko je šel vodnik službenega psa čez objekt in se je ustavil v jedilnici in se je usedel v jedilnici, seveda pes pa z njim zraven. To smo tudi opozorili na, tukaj ni šlo za kršitev ampak lahko si predstavlja vsak ali pa tolmači vsak po svoje. Zato smo tudi v naslednjih zdaj že od septembra naprej kadrovsko pomoč nam nudijo policisti brez vodnikov službenih psov, da ne prihajamo tudi do teh pomislekov, da bi kdo mislil, da je kaj drugega v ozadju.

Omenjeno je bilo stalne gladovne stavke, ste omenjali pa kršitve oziroma stiske prosilcev tujcev, ki so nastanjeni. Jaz lahko povem naslednje, da boste imeli za predstavo. V letošnjem letu v Centru za tujce beležimo štiri gladovne stavke, in sicer ena je trajala dva dni, ko je 12 prosilcev izražalo svoje nezadovoljstvo na ta način, druga je bila spet dva dni, je bilo 13 prosilcev, potem en prosilec je šest dni gladovno stavkal, en je stavkal dva dni, ampak to je ena od oblik izražanja nezadovoljstva s sistemom, stisko, s tem, da so se znašli v objektu, kot je Center za tujce, kjer se izvaja omejitev gibanja. Res je, tukaj ven se ne more, zakon tako govori. Ko si enkrat v centru za tujce si v centru za tujce, imaš omejeno gibanje, mi pa zagotavljamo gibanje na svežem zraku. Zagotavljamo vse pravice, vse dostopnost do informacij do vsega, ampak tujci, ki so v centru, če se obrnem na prosilce za mednarodno zaščito, ki ste jih največkrat omenjali seveda težko razumejo, da jim je nekdo izdal akt, da bodo tri mesece zdaj na omejitvi gibanja, ker se odzadaj vodi postopek mednarodne zaščite in mi, kot policija, ki smo tam s temi prosilci vsakodnevno, se pa moramo s temi njihovimi izražanji nezadovoljstva soočati.

Zdaj pa eni izražajo to z gladovno stavko, drugi izražajo s samo poškodovanji, s površinskimi rezi, eni izražajo z grožnjami o samomorih, eni poskušajo narediti samomor, skratka to je pač, to so varnostni dogodki, ki jih mi v centru za tujce odkar obstajajo beležimo vsako leto. Ampak to se beleži par primerov na leto za vse je razlaga, za vse je pojasnilo, tako da če bo koga zanimalo kaj konkretnega bomo lahko poiskali in tudi naknadno odgovorili, če želite.

Obiski v Centru za tujce so možni s vseh strani razen zdaj v času covida smo omejili obiske tujcem. Ne govorimo s strani uradnih institucij, postopkovno odvetnikov zastopnikov nevladnih organizacij, govorimo samo čisto če rečem privatnih obiskih, ki smo jih omejili zaradi varnosti, ne. Zdravstvene varnosti govorim.

Lahko bi še eno uro razlagal in govoril o postopkih in načinu dela v Centru za tujce, pa mislim, da je bolj primerno, da če ima kdo željo lahko pride v Center za tujce in se na lastne oči prepriča, sicer smo pa mi deležni nadzorov vsako leto ne samo s strani Varuha človekovih pravic, ki to s strani občinskega protokola redno nas obiskuje, potem so tukaj še evropske inštitucije, med temi je bil tudi predstavnik Evropske komisije, tudi na to temo letos pri nas na obisku, ki mu je bilo predstavljeno vse. Pogovarjal se je s tujci in v kontejnerskem delu in v nastanitvenem delu. O njegovi oceni jaz ne bom govoril, bo tako verjetno predstavljena kje. Sistematičnega poniževanja nikakor ni v Centru za tujce, ker v Center za tujce dnevno prihajajo nikakor ni v centru za tujce, ker v centru za tujce dnevno prihajajo tudi zunanji sodelavci. Govorim od prevajalcev, zastopnikov, odvetnikov, predstavnikov tujih veleposlaništev, nevladnih organizacij. In če bi se karkoli dogajalo na to temo, kar sem slišal v začetku, bi to že zdavnaj lahko kdo podal kakršno koli pritožbo, tožbo ali kaj drugega.

Mogoče bi na tej točki zdaj zaključil pa bi raje odgovarjal na konkretna vprašanja, če kdo želi, pa hvala zaenkrat.