Hvala za besedo. Mi se tukaj zdaj pogovarjamo o stroških miru in o denarju in o demokraciji. Danes zjutraj času primerno sem neko uro in poslušal knjigo, ki ima tak naslov, stroški miru, denar, demokracija in Keynesijevo(?) življenje Zachary Carter jo je napisal, bom malo krajši odvod. Poslušal sem ravno tisti del po prvi svetovni vojni, Pariz smrtonosna gripa, Američani hočejo Nemcem prodajati predrago konzervirano svinjino, da varujejo svoje kmete, Angleži pa vedo, da so financirali destrukcijo, vojno, ne pa konstrukcijo in da so si denar za to sposojali od Američanov. Zdaj je seveda položaj malo drugačen, ampak seveda še vedno je tukaj vprašanje, kako generirati ustrezno proizvodnjo, da bomo te dolgove lahko odplačevali in to je neko vprašanje in zdaj sem jaz v politiki Ministrstva za finance bi v osnovi moralo biti Ministrstvo za politično ekonomijo, v bistvu je, pa ne bi rad bil do žaljiv gospa, ki to nezahvalno delo fašejo, pa ministri se ponavadi skrijejo. Preveč neko ministrstvo za kupčkanje penez po nekih predalih. Kolega Polnar je nekako lepo načel, ampak jaz vedno rečem, eno je transparentnost, drugo je berljivost. Verjetno se kolega Polnar strinjava, da imamo poslanci kaj bolj pametnega za početi kot da bomo postavljali poslanska vprašanja zaradi neberljivosti proračuna, če se tako izrazim. Zdaj, da ne bom nekako na dolg, grobo na hitro izračunano ob tej zadolžitvi je šlo tam, dajmo reči 3 % za tiste, ki so bili v prvih bojnih vrstah. To nekaj govori o politični ekonomiji. Z vsem dolžnim spoštovanjem do upokojencev, pa imam lastno mati, ki ima tisto minimalno penzijo za polno delovno dobo, zaradi tega, ker ta del populacije hodi redno na volitve, smo šli najprej to reševati, na dokaj uravnilovka način. A veste, kaj mene tukaj moti, neke uravnilovke, po drugi strani v gospodarstvu pa to niti ni unikum samo Slovenije, se je šlo bolj reševati velike, verjetno ob neki tihi predpostavki, pa dobro določeni mali pač ne bodo preživeli, potem pa se bodo že nekako znašli. To je tudi politična ekonomija. Glejte, nekdo je šel v biznis 2018, 2019, začetno zaganjanje biznisa pomeni neke stroške, to vemo tisti, ki smo v življenju kdaj to počeli in zdaj po teh PKP-jih je preveč uspešen. Čeprav komaj drži glavo nad vodo in še vedno svoji firmi, komaj sebe pokrije na minimalcu če - in ne more nobenega zaposliti. Nekdo drugi je mogoče odprl dve, tri firme 2019 in da nadaljujem stavek, te senzibilnosti očitno ta Vlada in ta politika in ta politična ekonomija za te ljudi nima. Pa govorim o primerih, veste, nekih mojih – znancu – pa govorim o tem, da sem ne vem, včeraj šel na pozno kosilo, zajtrk in večerjo, hkrati pa sem se z dvema gospodoma zaklepetal tam ene tri ure skupaj, ki prihajata kot rada reče desnica iz realnega sektorja. Vsak PKP zakon, zdaj imamo že peti, je bil malo nametan na enolončnico, pa v to enolončnico se je vedno stresla še varikina, to zdaj Janša zelo delati, da smo vsi noreli okoli te varikine, enkrat bo to ali bomo knjigo tako plačevali ali ne, drugič bo kaj drugega in po pol leta bi človek pričakoval, da so ti zakoni vse boljši, pa niso. Pojdimo si brat, kaj pravi Zakonodajno-pravna služba o zadnjem od njih, ki ga bomo obravnavali v četrtek. In to so neki ti problemi, ki jih le zadaj vidim. Ampak očitno Janšo ne skrbi njegove ali bodo njihovi vnuki zadolženi, pa koliko bodo zadolženi, pa koliko bodo plačevali. Imamo neko točko, drugo točko današnjega dnevnega reda, kjer bi lahko nekaj govorili o tem. Skratka bom rekel, to zadolževanje je premalo premišljeno, temelji na napačni politični ekonomiji in izvajajo ga ljudje, ki b se morali zdraviti zaradi odvisnosti od Twitterja. To je tako imenovana nesnovna odvisnost. Ameriško združenje zdravnikov je to že zdavnaj šifriralo, tudi zaradi tega, da so biznis deli iz tega. Ampak, če končam s Štajersko, v taki buli, kjer smo, kje ima predsednik Vlade časa, da 50 twittov napiše, pa ne(?) twitta v enem dnevu, pa državni sekretar za nacionalno varnost, da po domače povedano ščije po vseh nas, ki mislimo z lastno glavo in drugače od njih. To je neko stanje, ki ga imamo. Ob tem seveda, ob teh 3 % v prvi bojni vrsti ste hoteli najprej sebe postaviti pod prvo bojno vrsto. Veste, jaz, ko sem videl tisto sliko primanjkuje nam kirurških, Vlada, ki se požegna se slika v njih, Tonin lepo pove, da ste jih v 15-ih minutah uničili, mene to spominja na Banksiyevo sliko angleškega parlamenta, kjer je namesto ljudi narisal, pa stavek dokončajte sami.