Hvala lepa predsednik. Nima smisla ponavljati besede, ker je bilo na zadnje tudi prikazano poročilo in tudi preko poročevalcev in tudi kot prvi razpravljavec je bom rekel ponovil te številke, kako se zmanjšujejo v tem obdobju prihodki in kako se povečujejo izdatki in seveda posledica tega je ta primanjkljaj, ki je predstavljen za prvo polletje letošnjega leta.

Jaz bi drugače želel opozoriti oziroma predstaviti celotno zadevo. Seveda epidemija COVID-19 je problem celega sveta. Vse države se danes ubadajo s tem, vsem je ta COVID-19 porušil proračune. Vsak v tem poskuša iskati najboljše ukrepe, kako bi zaustavil ta padec prihodkov v proračun oziroma padec gospodarske dejavnosti, mislim, da je to bolj pravilno rečeno, ki so realni vir proračunov preko različnih davkov, pa da jih ne naštevam. Živi se na dolgi samo od tega, tega ne smemo pozabiti. Na drugi strani pa kako optimalno oziroma kako ciljno zagotavljati izdatke, ki bodo kratkoročno na eni strani omilili to zaustavljanje gospodarske dejavnosti, zaustavljanje potrošnje, brezposelnosti, če želimo tako reči in seveda zagotavljanje na drugi strani, kar je zdaj najbolj pomembno v tem obdobju zdravstvene zaščite državljank in državljanov, ker vemo, da nam na vseh koncih primanjkuje sredstev, kadrov na področju zdravstva in tudi na drugih področjih. Še bolj pomembno kot to pa je, kako bo to, bodo ti ukrepi učinkovali dolgoročno. Mogoče bo kdo rekel, ker tudi obravnavamo proračun, dokument samo za prvo poletje, ampak vsi ukrepi, ki se zdaj izvajajo bodo posledica, kako v naslednjem obdobju. In tukaj moramo imeti ves čas v mislih, kajti, glejte Slovenija se vedno najslabše odreže v vsaki krizi. Takrat največ zaostajamo, če se primerjamo z drugimi državami in potem, ko nekako umirimo zadevo, zopet iščemo kontakt z najboljšimi in začnemo rasti in tega se, bom rekel, to je tista točka, ki jo tudi v LMŠ iščemo in smo pozorni na vse ukrepe, ki jih ta Vlada izvaja, tudi v tem proračunu prvega polletja, vemo, koliko je teh aktivnosti preko PKP-jev je bilo realiziranih oziroma koliko teh ukrepov ne učinkuje in to je tisto. Danes seveda težko sodimo, najraje bi rekel takole, tako kot tudi podjetnik lastnik podjetja mora stati za svojimi dejanji, ukrepi s svojim premoženjem, sam nosi odgovornost za to, da bi tudi Vlada, ki zdaj to izvaja tudi nosila neko odgovornost oziroma nosila odgovornost v vsakem primeru za to. Ne pa potem, ko se Vlade menjajo, da se to prelaga od enega na drugega in se potem obtožujemo, kaj je dobro in kaj ni. Rekel bi pa tako, na dolgi rok se bo uspešnost teh ukrepov in te Vlade merila napram tudi drugim državam, napram uspehom povprečja Evropske unije. Vedno poudarjam to, kjer je le možno. Leto 2019 smo zaključili z 88 % BDP na povprečje Evropske unije, dodane vrednosti pa na 64 % Evropske unije. Moje merilo na dolgi rok je samo to tisto realno merilo, ki bomo rekli ali smo bili uspešni ali nismo uspešni ali smo to zadržali ali izboljšali, če pa bomo izgubljali, potem pa ne bomo uspešni. Tako, da želim, da bomo tudi leto 2020, ker bom rekel, končna merila in uspehi se bodo merili na daljše roke, na tako kratek rok je težko soditi oziroma imeti neko debato, kaj je dobro, kaj ni dobro, o tem smo že veliko govorili preko obravnava PKP-jev, kar se vse odraža v tem proračunu, ampak seveda teh aktivnosti in nalog je še veliko in želim uspešno vsem. Hvala lepa.