Hvala za besedo gospod predsednik. Kolegice in kolegi, spoštovane gospe in gospodje. Do 30. 6. letošnjega leta danes obravnavamo izvrševanje proračuna. Ni kaj posebej za poudariti glede na dinamiko na prihodkovni in odhodkovni strani; od 30. 6. pa do danes so se zadeve bistveno že spremenile. Mi tudi dobro vemo zakaj – za voljo epidemije COVID. Se mi pa zdi pri obravnavi gradiva o izvrševanju proračuna o prvi polovici letošnjega leta vendarle vredno poudariti eno stvar na prihodkovni strani, drugo stvar pa na odhodkovni strani. Ko pogledamo prihodke 4 milijarde in 301 milijon evrov je bilo realiziranih, potem lahko hitro ugotovimo z nekoliko prečnim pregledom strukture teh prihodkov, da znotraj celotne strukture tri davčne vrste predstavljajo skoraj 64 % ne samo davčnih, ampak celotnih prihodkov, gre za davek na dodano vrednost, milijardo in 512 milijonov, gre za trošarine 607 milijonov in gre za dohodnino 623 milijonov. Meni se zdi to pomembno in potrebno poudariti, predvsem z vidika morebitnih bodočih želja ali pa ambicij in potreb, da bi se znotraj teh davčnih vrst karkoli korigiralo navzdol. To mislim, da v dani situaciji ni primerno in ni potrebno, zaradi tega, ker so ti prihodkovni viri enostavno preveč pomembni za celotno strukturo državnega proračuna.

Druga stvar pa je stvar na odhodkih. Odhodkov je bilo realiziranih 6 milijard in 218 milijonov evrov, kar v končni posledici pomeni, da je bil v prvi polovici letošnjega leta dosežen primanjkljaj milijardo in 916 milijonov evrov. Odhodkovna struktura je glede na dosedanjo prakso pri analizi polletnih izvrševan proračunov seveda bistveno oziroma popolnoma drugačna kot je bila praksa v tako imenovanih normalnih letih, ko še ni bilo epidemije. Tukaj na odhodkovni strani se mi zdi predvsem pomembno poudariti tekoče transferje, ki so bili realizirani v vrednosti malo čez 4 milijarde evrov in glede na sprejeti proračun, kjer je bilo predvidenih 5 milijard in 500 milijonov evrov realiziranih praktično v 73-ih % že v prvi polovici leta, pri čemer zlasti odstopajo subvencije, to pomeni realizacija 858 milijonov glede na planirano celoletno 523 milijonov evrov, transferji posameznikom in gospodinjstvom, ki so bili realizirani v 917 milijonih na plan milijardo 331 milijonov, kar pomeni tudi že skoraj 69 % in pa drugi tekoči domači transferji, ki so bili realizirani v vrednosti dve milijardi 174 milijonov, glede na letni načrt 3 milijarde in 461 milijonov, kar pomeni malo manj kot 63 %. Meni se zdi to pomembno poudariti predvsem z vidika tiste ključne vladne politike, se pravi saniranja oziroma blaženja stanja ob epidemiji in poudarjanja vloge socialne države, se pravi aktualna Vlada vzdržuje socialno državo tudi z dodatnim zadolževanjem, zato ker je socialna država absolutna prioriteta. Tisti, ki to hoče videti v tem polletnem poročilu o izvrševanju proračuna lahko to tudi vidi. Gospe in gospodje, mi smo imeli v preteklosti veliko pripomb glede netransparentnosti porabe sredstev. Pregledal sem gradivo polletnega izvajanja proračuna in mislim, da bi veljalo se posvetiti zlasti tistemu delu gradiva, ki se mu reče prerazporeditve pravic porabe, razdeljeno je na dva dela. Tam mislim, da vsakdo, ki ima dovolj volje in časa, da si to vzame v roke in pregleda, lahko dobi informacije, kako so se te prerazporeditve pravic porabe izvajale. Če pa morda vendarle tam nastane kakšna nejasnost, pa je seveda možno vedno tudi katerikoli poslanki ali pa poslancu zastaviti poslansko vprašanje in dobiti ustrezen odgovor zato, da ne bi bilo v prihodnje kakšnih prehudih dilem ali se tovrstni sposojeni denar uporablja racionalno ali pa kako drugače. Gospod predsednik, toliko zaenkrat. Hvala lepa.