Hvala lepa, gospa predsednica. Lepo dobro jutro, dober dan želim vsem! Še enkrat opravičilo zunanjega ministra, da se danes ni mogel udeležiti seje zaradi mednarodnih obveznosti že vnaprej sprejetih. Hvala lepa za vprašanja, za pobude, za vaše razmisleke.

Jaz v slovenski diplomaciji delam že skoraj 30 let in vedno vidim izjemen pomen v sodelovanju med zunanjim ministrstvom in slovenskim parlamentom oziroma Državnim zborom, ker je parlamentarna diplomacija izredno pomemben del skupne slovenske zunanje politike, tako da hvala lepa.

Glede vprašanja gospoda Prebila, glede razveljavitve sklepa Vlada o ustanovitvi slovenske hiše v Bruslju, jaz seveda lahko potrdim oziroma je to jasno, da je Vlada Republike Slovenije na 63. dopisni seji, to je bilo julija 2019, sprejela sklep o ustanovitvi slovenske hiše v Bruslju. In potem je veleposlaništvo Republike Slovenije v Bruslju decembra 2019 tudi pripravilo elaborat, ki ga je stalna koordinacijska skupina za promocijo Republike Slovenije obravnavala potem, mislim da, v začetku februarja leta 2020. To je bilo na februarski obravnavi že zaključeno, da bo promocija v bistvu najbolj smiselna in racionalna na bolj referenčnih lokalnih prizoriščih in na posebej za ta namen vzpostavljeni lokaciji oziroma v slovenski hiši. Slovenska hiša bi v bistvu delovala kot neke sorte »pop up« struktura v različnih evropskih inštitucijah, kulturnih centrih. Se pravi, da se doseže večji učinek. Sedaj pa izbruh pandemije Covid-19 je v bistvu še dodatno potrdil,: da glede na nove fizične omejitve, čemur smo si priča, vzpostavlja neke nove fizične infrastrukture pred predsedovanjem, dejansko ni racionalno. V skladu s tem je potem Ministrstvo za zunanje zadeve tudi kot nosilec tega medresorskega usklajevanja, ustanovitve te slovenske hiše v Bruslju že v sklopu pregleda neizvedenih sklepov aprila meseca predlagalo tudi razveljavitev tega sklepa, ki ste ga, spoštovani poslanec, tudi omenili. Finančnih posledic razveljavitve tega sklepa ni in dejansko promocija pa bo po vsebinski zasnovi potekalo v sodelovanju z zunanjimi partnerji. Kako se bo to dejansko fizično dogajalo, je seveda zdaj zelo težko reči, ker ne moremo vseh stvari načrtovati, ker nas je ta nesrečni COVID-19 presenetil, ampak verjamemo, da se bo to lahko realiziralo oziroma, da se bo realiziralo na najbolj učinkovit in racionalen način. Tako da, glede tega vprašanja.

Zdaj glede vprašanja oziroma izvajanja spoštovanega poslanca gospoda Horvata. Drži. Mi smo zelo pozdravili in v bistvu smo, jaz lahko rečem kot kolega diplomat, veleposlanice kolegice Gabrič(?) zelo ponosen, da je v bistvu slovenski diplomaciji seveda brez kvalitetne kandidatke tega ne bi bilo mogoče dobiti, uspela zasesti to izjemno pomembno mesto. Kanada je res druga največja država na svetu, izjemno pomembna partnerka EU in da je Slovenija, da bo Slovenija zdaj v bistvu s svojim diplomatom, s svojo diplomatko lahko predstavljala EU, to pomeni zelo veliko, to pomeni seveda tudi veliko priznanje, zaupanje Sloveniji v tem konkretnem primeru in jaz verjamem, to kar ste že sami povedali, da bo tudi s tem dosežkom Slovenija še dodatno pridobivala na verodostojnosti tako znotraj EU kot seveda v odnosih do Kanade. Sam postopek je zelo natančno predpisan. Vprašali ste, kakšen je postopek, ki ga vodi evropska skupna zunanja služba. Razpis je bil že lansko leto decembra meseca objavljen in seveda vsi kandidati morajo iti skozi več faz in postopkov pogovorov in zaslišanj in seveda na koncu pride potem do odločitve s strani visokega predstavnika za zunanjo politiko, tako da z naše strani to pozdravljamo in si bomo prizadevali, da bi še več slovenskih diplomatov uspelo dobiti mesta oziroma da bi zasedli mesta v skupni evropski zunanji službi.

Glede specifičnega vprašanja gospe Divjak, je že gospa predsednica povedala, da seveda ta stvar presega pristojnosti Ministrstva za zunanje zadeve, ampak kar se tiče tega vprašanja jaz lahko samo potrdim, da to je težava. Tega se vsi zavedamo. Podnebna nevtralnost je seveda naš cilj. To je resna okoljska problematika in zdaj v tej fazi je seveda, tako kot ste sami povedali, spoštovana poslanka, zaveza EU osredotočena dejansko na prepoved uvoda vezano na segment proizvodnje biogoriv. Jaz moram po resnici povedati, da nisem vedel, da se tudi v Sloveniji, v slovenskih živilskih trgovinah nahajajo takšni izdelki. Mislim, da so sicer tukaj druge inštitucije pristojne za to. Jaz lahko samo potrdim, da to kar ste vi omenili, sklep za pripravi prioritet za čas predsedovanja EU, ostaja nespremenjen kar se tiče same zaveze in prioritete, da se gradi na zeleni in trajnostni Evropi in Sloveniji, »Green created and smarts«, ste sami povedali. Seveda je pa to potrebno usklajevati na ravni EU in jaz verjamem, da se bo zdaj to konkretno vprašanje na katerega ste opozorili, jaz bom tudi ostale naše inštitucije opozoril na to konkretno problematiko glede palmovega olja in Malezije, da se bo ta stvar seveda na EU ravni obravnavala. Mislim, da se tudi že zdaj v določenih delovnih telesih obravnava. Mi smo zdaj že v tem triu skupaj z Nemčijo in s Portugalsko, in da se bo ta problematika seveda razrešila na ustrezen način. Res je tudi, da ima Malezija svoje argumente, jasno pa je, da moramo vsi delovati za skupni cilj, da se ohrani ta planet in imamo trajnostni razvoj, tako da, toliko z moje strani za enkrat. Hvala lepa.