Hvala lepa za besedo, spoštovana gospa predsednica. Lep pozdrav spoštovani gospod državni sekretar, kolegice, kolegi.

Ja, moje ustno vprašanje je sicer namenjeno spoštovanemu gospodu ministru, vendar verjamem, da boste mi znali tudi vi odgovoriti, če ne pa bo verjetno gospod minister to storil kasneje. In sicer glasi se pa takole. Evropska unija želi s svojimi ravnanji na področju okoljske politike, na poti k trajnostnemu gospodarstvu predstavljati zgled za druge države. Evropski svet je tako decembra 2019 podprl prizadevanja za uresničevanje evropskega zelenega dogovora in pa tudi cilje pariškega sporazuma. Te stvari vsi poznamo. Vsaka država članica EU si bo tako prizadevala, da zmanjša izpuste emisij in z vlaganjem v nove tehnologije doseže tudi podnebno nevtralnost do leta 2050. Na poti do te podnebne nevtralnosti, pa je svet v sestavi zunanjih ministrov januarja 2020 podprl sklepe, da mora Evropska unija okrepiti okoljsko diplomacijo. In tukaj moram izpostaviti perečo tematiko in bi želela seveda slišati kakšno je mnenje zunanjega ministra, kot takšnega.

Namreč izpostavila bi predvsem problematiko uvoza in rabe palmovega olja v unijo. Res je, da je EU naredila veliko zavezo že s tem, da si bo prizadevala do konca 2030 prenehati uvažati palmovo olje za namen bio goriv, ampak samo(Nadaljevaje) za namen biogoriv. Ravno zaradi tega je potem minister malezijski vložil tožbo proti Uniji in tudi javno povedal, da se s tem ogroža življenje približno treh milijonov ljudi. Ker pa krčenje in pa požig pragozdov za namene pridelave palmovega olja pravzaprav prispevajo k onesnaževanju celotnega sveta in to seveda tudi, kako pa ne, vpliva na zdravje prebivalcev v tretjih državah. Jaz sem s seboj prinesla tudi nekaj, gre za to aktualno, da v parlamentu kažemo slike, nekaj slik kako izgleda ta pragozd, ki se ga požiga in seveda potem kako pravzaprav izgledajo živali, ki tam še so. Sedaj samo vprašanje, kako dolgo še bodo. Pa mogoče samo še ta tretja, kako je to izgledalo nekoč. Zaveza EU je osredotočena torej ne le na prenehanje uvažanje in rabe palmovega olja kot biogoriva, kar bo seveda le deloma prispevalo k zmanjševanju uvoza palmovega olja. V trgovinah pa lahko tudi v Sloveniji najdemo ogromno število živilskih izdelkov, ki seveda zardi nizke cene in pa vzdržnosti izdelkov vsebujejo ravno palmovo olje. Sedaj za obdobje predsednikovanja Slovenije Svetu EU je ravno vlada Marjana Šarca sprejela osnutek programa predsedovanja, katerega rdeča nit bi naj bila graditi na trajnosti vseh politik in pa zelene Evrope in s tem seveda tudi na znamki I feel Slovenia, Green. Creative. Smart. To poznate. In tudi na predstavitvi, ki jo je imel takrat dr. Logar kot minister je oziroma na hiringu je povedal, da se bo predsednikovanje nadaljevalo v tej smeri. Zato me tukaj zanima naslednje. Kakšno je stališče do te problematike? Ali se strinjate, spoštovani gospod državni sekretar, za ministra, pa mi boste povedali, da bi morala Slovenija dano problematiko nasloviti na EU in spodbuditi pogovore tudi k oblikovanju zakonodaje, katere cilj bi bil prenehanje prodaje živil, ki vsebujejo palmovo olje. S to pobudo bi seveda lahko nadaljevali tudi v času predsednikovanja Slovenije Svetu Evrope. Zanima me, ali je to tudi vaše mnenje. Hvala lepa.