Hvala lepa, predsednica odbora.

Naj najprej povem, da bi v imenu predlagatelja danes moral nastopiti kolega Marko Bandelli, ki pa je odsoten, zato bom vlogo predlagatelja opravila sama. Naj tudi takoj povem, da smo pravkar odboru predložili novi predlog sklepa, ki ga boste, upam, poslanci kmalu dobili na mizo in s katerim želimo razširiti razpravo na današnjem odboru oziroma na skupni seji obeh odborov.

Preden pa začnemo, pa seveda naslednja ugotovitev. Seja, ki nosi naslov Zahteva za sklic nujne seje Odbora za zdravstvo, mladino in šport, in sicer kršenje odloka o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS s strani ministrice za izobraževanje, znanost in šport dr. Simone Kustec. Ta seja s takšnim naslovom bo očitno potekala brez prisotnosti ministrice, navedene v samem naslovu te seje.

Aja, se opravičujem. Se opravičujem. Kolega sedi pred mano in se iskreno opravičujem, sem mislila, da je to glava nekoga drugega. Okej. Ne, do maske nisem niti prišla, ker sem samo od zadaj videla ministrico. Tako, da ja, bom potem kar začela z vsebino.

Novi koronavirus, kot nas je vse skupaj doletel v začetku tega leta, je seveda življenje spremenil na način, kot si verjetno nihče od nas sploh ni nikoli predstavljal. Verjetno si do marca tega leta nismo nikoli niti zamišljali, ne glede na to koliko smo stari in kaj že smo v življenju doživeli, da bo prišlo obdobje, ko bo družbeno, zasebno, poslovno življenje popolnoma zastalo. Popolnoma zastalo ne samo v Sloveniji, ampak tudi pravzaprav povsod po svetu. Kar dva meseca je traja t.i. lockdown, popolna zapora delovanja šol, vrtcev, vseh javnih… / izklop mikrofona/

A sem ga izključila?

Vseh javnih služb in tako naprej dokler ni seveda se ta ukrep prenehal in se je življenje kolikor toliko vrnilo v normalne tirnice. V tem obdobju smo verjetno vsi skupaj ponosni na naše državljane, ki so zelo spoštovali te ukrepe, ki so takrat veljali, tudi politiki - bom govorila za nas v stranki SAB - nikoli v tem obdobju nismo osporavali ukrepov, ki jih je predložila Vlada, in vsi skupaj seveda smo se zavedali tega, da je virus nov in da ne vemo, kaj prinaša. Lahko bi bil to virus, podoben španski gripi v začetku stoletja, ki je v nekaj mesecih in potem seveda, če štejemo celotno obdobje, umoril, tako so vsaj podatki, 50 milijonov ljudi. Tam so ljudje res dobesedno umirali na ulicah od dneva v dan. Ko je bilo to obdobje končano, ko so letala preletela našo državo v zahvalo temu, verjetno, da smo vsi skupaj se tako lepo držali pravi, je sledilo eno malo lepše obdobje, poletno, vendar ves čas z napovedmi, da se bo situacija poslabšala. In se tudi je.

In tako smo s tretjim, mislim, da je bil to 3. september, s strani Vlade zopet dobili odlok, da je potrebna obvezna uporaba mask v zaprtih javnih prostorih, z 21. septembrom pa so začele veljati še strožji protikoronski ukrepi, ko je nošenje mask bilo obvezno tudi na odprtih javnih prostorih z veliko ljudmi, tam, kjer ni bilo mogoče zagotavljati ustrezne razdalje, pa zaprli so se gostinski lokali in tako naprej. od tega obdobja naprej, se pravi od začetka septembra, smo pravzaprav državljani ves čas nekim novim ukrepom, nekim novim navodilom, nekim ukrepom, ki se iz dneva v dan spreminjajo, ukrepom, ki včasih niso dovolj jasni, ukrepom, ki pridejo do določenih inštitucij večer preden jih je potrebno izvrševati, ukrepom, ki jih ljudje ne razumejo, ukrepom, ki se jih pristojni težko držijo in ljudje so vedno bolj nervozni. Če so bili na začetku disciplinirani, kot sem omenila prej, so sedaj vedno bolj ne samo nervozni in nezadovoljni, ampak tudi prestrašeni in priznavajo, da več ne vejo, česa se naj držijo in česa ne. Nekateri ukrepi izrazito posegajo v naša življenja. Sama sem tudi mati dveh osnovnošolskih otrok, mali otroci, otroci v prvem razredu in tako naprej, ki morajo po hodnikih nositi maske, s katerimi ne znajo ravnati, ki jim padejo po tleh, ki si jih menjavajo in tako naprej, tudi za njih veljajo ukrepi. Po drugi strani dobivamo poslanci, prepričana sem, da ne samo poslanci naše poslanske skupine, tudi vsi ostali, veliko, veliko število sporočil državljanov, ki so nekateri jezni, nekateri razočarani, nekateri zrevoltirani, nekateri frustrirani, pišejo pa raznorazne stvari. Od tistih, ki vidijo v celotni zadevi teorijo zarote, za katerimi stojijo, ne vem, farmacevtske družbe ali izdelovalci medicinske opreme, do tistih, ki menijo, da gre pri teh ukrepih za hude posege v njihove osebnostne pravice, do pisem mamic, ki ne dovolijo, da njihovi otroci nosijo maske, do pisem starejših ljudi, ki pišejo, kako težko dihajo s temi maskami v trgovinah, da komaj opravijo nakup. Skratka upam, da se vsi skupaj zavedamo, kako zelo so ti ukrepi prizadeli ljudi.

In ko se ti ukrepi menjavajo praktično iz dneva v dan, včasih dvakrat ali trikrat na teden dobimo druge informacije, ljudje tudi včasih v določenem trenutku sploh ne vedo, kaj ta trenutek velja ali ne. Tipičen primer je včeraj, ko smo najprej dobili obvestilo, da se bodo maske za otroke v osnovnih šolah med poukom sedmi do deveti razred ukinile, se pravi ne bodo več obvezne, to je povedala državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje, hkrati vladni govorec reče, da o tem nič ne ve in da bodo gotovo maske še naprej ključni del naše obrambe proti temu virusu. Takih stvari je seveda več, čas mineva, ljudje so vedno bolj nestrpni. Neke ukrepe je mogoče določene obdobje zelo stroge lažje vzdrževati, potem pa vedno težje.

In potem ravno tisti dan, ko pa pride do tega ukrepa, da morajo maske nositi celo otroci med poukom, se pravi praktično cel dan ko so v šoli, pa dobimo zvečer en posnetek ene lepe prireditve z zelo plemenitim namenom, kjer pa gledalci gledamo posnetke in se sprašujemo ali je to posnetek od danes, ko imamo enega od vrhuncev koronavirus, drugega dela, ali je to posnetek izpred enega leta, ko je bilo vse še okej, ko maske niso bile potrebne, ko razdalja ni bila potrebna. Kajti tam sedi ne samo par ljudi, 150 ljudi v zaprtem prostoru kot, da se nič ni zgodilo. In med njimi na sliki umirjena, nasmejana ministrica za izobraževanje, ki je tisti dan sprejela ukrep, da morajo otroci celo med poukom, celo med poukom v svojem mehurčku, nositi maske.

Jaz vem, smo vsi zmotljivi, jaz vem, da smo vsi ljudje. Vsi delamo napake, jaz jih delam zelo veliko, priznam. Ampak tisti dan so, ne vem, kako je bilo pri drugih strankah, naši e-maili in socialna omrežja pregorela. In vsi so govorili »a se vi zafrkavate«. Določate to in ono vedno bolj strogo, tako in drugače, celo otrokom, sami, tisti, ki sprejemate te ukrepe, tisti, ki na Vladi glasujete zanje, pa se tega ne držite. Kakšno sporočilo je to? Jaz sem včasih tudi sama nervozna, saj pravim, tudi jaz kdaj naredim sigurno napake, veliko njih, pa grem čez cesto malo mimo prehoda in se potem spomnim »joj, moram biti vzor in ne smem iti« in tako naprej. Ministrica te Vlade, tista, ki je sprejela te ukrepe, je pač na tem dogodku sedela brez maske, brez razdalje. In kakšno je to sporočilo, kakšno sporočilo je dala ta slika tistim vsem staršem, ki komaj pregovorijo otroke, da nosijo maske ves čas, vsem tistim dvomljivcem, ki vidijo teorije zarote, vsem tistim nenaklonjenim tudi do Vlade, ki mislijo, da so ukrepi prehudi in da ne naštevam ostalih kategorij?

Ministrica se je opravičila, sprašujem pa se, in to boste presodili vi z vašim glasovanjem danes, ali nebi bilo primerno, da bi odstopila. Naj spomnim, komisar v Evropski komisiji ravno iz tega razloga, ker meni, da mora biti v zgled ostalim, je odstopil takoj po tem, ko se je ugotovilo, da je bil na enem dogodku z bistveno manjšim številom ljudi opažen brez mask in brez razdalje. In to je bil nekdo, ki ni neposredno sprejemal ukrepov za neko državo, ki ni stisnil na gumb, da morajo maske nositi tudi otroci, nekdo, ki bi morda se lahko delal, da to ni njegova direktna odgovornost.

Da ministrica ni ravnala pravilno, je povedal tudi predstavnik tiste inštitucije, ki pri nas določa, kaj je prav in ne. sam gospod Krek je povedal, mislim, da že prej, definitivno pa tudi na Tarči, da je tako ravnanje nezakonito, da je treba maske nositi ,da je treba ukrepe spoštovati in da je treba celo v studiu televizijskem kljub tej razdalji maske nositi. Se pravi tista inštitucija, ki Vladi svetuje, kako in kako ravnati, tisti predstojnik je bil mnenja, da je tako ravnanje nedopustno. Pri tem je še malo skregal televizijo, da je naredila narobe, da je to ravnanje snemala. To tudi si lahko človek si misli pri tem svoje. Napako ste pa naredili tudi v, RTV Slovenija, ker ste to snemali, nebi smeli snemati, če je bilo nezakonito, lahko potem citiram to izjavo. Mislim, kaj takega. Ampak predstojnik inštitucije je povedal, da je to, ni bilo prav. In konec koncev mislim, da se vsi zavedate, tisti, ki nas gledate, tisti, ki ste v tej dvorani, predstavniki Vlade, da mi poslanci smo izvoljeni s strani ljudi in da moramo odreagirati v imenu ljudi. In od nas v stranki SAB so takrat zahtevali, da odreagiramo, in zato je ta seja.

Nebi pa želeli, in s tem bom počasi zaključila, da je ta seja samo neko brezvezno obračunavanje, da bomo, ne vem, devetkrat poklicali ministrico k odstopu, potem pa šli domov. Radi bi, da jo izrabimo za to, da se kot najvišja zakonodajna inštitucija v naši državi, nekdo, ki je v razmerju do Vlade v razmerju check and balances, mi imamo neko v tem smislu kontrolno funkcijo, pogovorimo zato, ker se stvari nabirajo. Z vsakim tednom, mesecem so ljudje bolj nezadovoljni. Zato smo tudi tako razširili to sejo. Seja ima že od začetka predlog sklepa, ki pravi, da naj odbora zahtevata, da se splošna demokratična načela, kot so načelo enakopravnosti in načelo enake obravnave državljanov, spoštujejo tudi pri uveljavljanju ukrepov za preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom ter sankcioniranju zaradi njihovega nespoštovanja. To še posebej velja za visoke vladne in druge predstavnike, ki bi morali biti državljanom za vzgled. To je namreč ljudi zmotilo: žuga nam vladni govornik, žugajo nam vsi, kako je to pomembno, kako se je treba držati, sami pa… Ali ne veljajo za vsa enaka pravila? Jaz mislim, da ste vsa ta sporočila, vsaj na socialnih omrežjih, videli vsi in veste, da je to prav tisto, kar je ljudi najbolj zmotilo. In če grem še k zadnjemu sklepu, sklepu, ki nam omogoča, da danes bolj vsebinsko razpravljamo, da povemo kaj ljudi muči in kaj so predlogi tega parlamenta. Zato, da bi to celo krizo, ki bo očitno še trajala nekaj časa, prebrodili kot država čim bolj uspešno in s čim manjšimi problemi, je tukaj predlog sklepa pa za oba odbora in sicer odbora naj zahtevata, da je Vlada Republike Slovenije pri komuniciranju ukrepov vezanih na preprečevanje širjenja okužbe z novim koronavirusom čim bolj jasna, dosledna in umirjena. Jasna pomeni, da bodo ljudje razumeli kaj hočemo od njih. Samo tako bodo lahko spoštovali. Dosledna pomeni, da ne boste vsake tri dni spremenili maske gor, maske dol, tukaj ja, tukaj ne, zelena država, oranžna država, z jahto ja, brez jahte ne, s sorodniki ja, brez sorodnikov ne in da se ne bo Ministrstvo za zdravje kregalo z govorcem Vlade kaj velja in kaj ne. To doslednost mislimo in umirjena. Ljudje so znervirani. Ljudje so res nervozni, no. Jaz mislim, da imate vsi to izkušnjo. To, da se vsak dan osrednje informativne oddaje začnejo s tem koliko je mrtvih, jaz ne vem koliko časa lahko še to traja. V začetku je bilo to pomembno, smo vsi to morali vedeti. Jaz mislim, da bo virus z nami še vsaj nekaj mesecev. A bomo vsak dan na začetku oddaje šteli koliko jih je umrlo. Pa ljudje bodo zblazneli. To je en tak psihični pritisk, ena taka nervoza na vse ostale probleme, ki jih itak ima vsak med nami.

In drugi del sklepa; Vlada naj komunicira na način, ki ljudi ne straši in ne vnaša dodatne zmede in negotovosti. Ukrepi pa naj temeljijo izključno na strokovnih podlagah, naj bodo življenjski in v praksi izvedljivi. Izključno na strokovnih podlagah pomeni, naj se ne izrabljajo za dnevno politične potrebe. To skrbi mnoge državljane, tudi mene kdaj. Kje je tista meja, ko se ne posluša več stroke, ampak se porabi te ukrepe za kaj drugega. Da tukaj ne omenim tiste skupine ljudi, ki je itak prepričana, da ta Vlada tako pretirava z ukrepi za koronavirusom, zato, da dela v ozadju velike rošade v gospodarstvu, zdravstvu, privatizira zdravstvo, si podreja neodvisne inštitucije in tako naprej. In pa seveda po vseh teh mesecih bi pa že vendar pričakovali – vem, na začetku je bila panika, treba je bilo hitro odreagirati, nismo vedeli kaj bo prijelo, kaj ne. Zdaj pa je minilo že toliko mesecev, skoraj bomo že pri koncu leta, da so ukrepi življenjski in v praksi izvedljivi. Tudi na Švedskem recimo ukinjajo nošenje maska na prostem, kar ni mogoče kontrolirati. V Bruslju, pardon. Se pravi ne na Švedskem, ampak v Belgiji.

Tako da jaz bom s tem zaključila. Pričakujem eno tako debato, ki bo ljudem dala eno zaupanje. Prvič, da bomo tudi koronavirus preživeli, tako kot smo še marsikaj v življenju in drugič, da se ne izrablja za karkoli in v tem smislu seveda bom kasneje razpravljala tudi sama. Ministrica bo pa tudi povedala ali misli, da je stopnja njenega prestopka, napake taka, da zahteva ustrezno reagiranje ali se z njo strinjate ali pa ne, pa boste poslanci pokazali z glasovanjem o predlaganem sklepu.

Hvala lepa.