Lepa hvala za besedo. Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, minister, direktorica sklada s sodelavci.

Ja, tudi v Kmetijsko-gozdarski zbornici ocenjujemo delo sklada kot uspešno tako s finančnega vidika kot tudi glede izvedbe operativnih aktivnosti. Če samo preberem, zadnje mnenje članov strokovnega odbora za upravljanje kmetijskih zemljišč je, da je napredek pri delovanju sklada. Seveda kot kmetje moramo malce tudi opozoriti, da bi pa bil ta napredek lahko še večji in bi potekal hitreje. Seveda bo v zvezi s tem potrebna tudi kakšna zakonska sprememba. Torej v lanskem in seveda tudi v letošnjem letu smo večkrat obravnavali tematiko s področja dela sklada. Kar nekaj pobud je bilo za obravnavo poslanih s terena. Moram reči, da je vodstvo sklada in tudi strokovni sodelavci so pokazali kar veliko stopnjo odzivnosti in se bili pripravljeni vsakič pogovarjati o rešitvah, ki so seveda v pristojnosti sklada. Tako, da je bilo to sodelovanje tudi v letu 2019 in v letošnjem letu dobro.

Tudi koncem lanskega leta smo dogovorili spremembo in dopolnitve pravilnika o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč, to, kar je že minister omenil, kjer se je na predlog zbornice dopolnil ta pravilnik v načinu izbire prednostnega zakupnika, ko je več enakovrednih prijaviteljev.

Naslavljali smo še eno tako sistemsko vprašanje v tem času, in sicer način določanja cene kmetijskim zemljiščem in neenakega pristopa pri nakupu in prodaji s strani sklada. Namreč za kakšno situacijo gre? Sklad seveda ko kupuje zemljišče, naredi oziroma naroči oceno in naroči cenitev cenilca kmetijske stroke in po tej ceni se veda to potem tudi plača. Ko gre pa za prodajo kmetijskega zemljišča in je v ta 100-metrskem pasu, pa upošteva drugačno ceno, se pravi tri primerljive posle s tega območja v zadnjem polletnem obdobju in upošteva polno ali polovično ceno stavbnih zemljišč. To je seveda z vidika sklada razumljivo, ker na ta način dela kot dober gospodar, ampak s strokovnega vidika pa smo opozorili, da seveda ni strokovno, da prodajaš po eni ceni, kupuješ po drugi ceni. Ampak seveda, kot rečeno, to se bo reševalo še v prihodnje.

Smo se v zvezi s skladom predvsem in največ ukvarjali seveda z nujnostjo posodobitve posameznih zakonskih določb, in sicer v smeri, ki bodo skladu dale ključno vlogo pri hitrejšem prestrukturiranju kmetijstva, in to na področjih oziroma območjih, ki jih bo država opredelila kot prioritetna, se pravi tisto našo dolgoročno ali pa večletno željo, da bi dejansko sklad postal nosilec aktivne zemljiške politike. Seveda pri tem se veselimo že te razprave, jo težko pričakujemo tudi potem v tej hiši. Seveda pa opozarjamo, tako kot je že tudi minister prej opozoril, da bo potrebno stvari urediti tako, da aktivno delovanje sklada pri nakupih kmetijskih zemljišč ne bo imelo za posledico močnega dvigovanja cen. Ampak vse to, kar sem nazadnje omenil, je že tema za drugo priložnost.

Torej še enkrat, ocenjujemo kot pozitivno delo sklada. Tudi sami že nekaj časa opozarjamo na neustrezne obremenitve sklada po različnih zakonih, ki zmanjšujejo njegovo zmožnost učinkovitega delovanja, in pričakujemo, da, ko se bodo te stvari sistemsko urejale, da bo dejansko sklad postal nosilec aktivne zemljiške politike in bodo vse te določbe, ki so nastale iz tega, da je sklad bil prvotno in pa v osnovi namenjen, da izpelje postopke denacionalizacije, da bodo postavljene na nov nivo.

Hvala lepa.