Hvala lepa. Lep pozdrav tudi v mojem imenu spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci, direktorica Sklada, sodelavci Sklada, direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije.

Odločil sem se, da želim podati nekaj besed po predstavitvi samega dela sklada zato, ker se bom navezal na to delo.

Uvodoma želim izpostaviti ravno to dejstvo, da je Sklad v letošnjem letu deloval pozitivno, da ima presežek prihodkov nad odhodki. Če se spomnimo, smo se pred leti točno na tem odboru pogovarjali o tem, da upamo, da bo sklad čim prej prišel do te kondicije. No, in na podlagi refundacije nekaterih odškodnin iz t.i. gozdnega sklada za denacionalizacijo smo sedaj ponovno v tem obdobju dobre kondicije delovanja sklada. Mislim, da je imel v tem vmesnem obdobju dveletno obdobje z primanjkljajem.

Naj omenim, da zelo pozdravljamo aktivno delovanje sklada pri preprečevanju špekulativnih nakupov kmetijskih zemljišč bodisi s strani tujcev ali pa tudi Slovencev. To tudi dokazuje, da je sklad v letošnjem letu, v letu 2019 nakupil okoli 640 hektarov kmetijskih zemljišč. Če pogledamo prejšnja leta, torej pred lanskim letom je bilo povprečje nekje okoli 140, 130 hektarov na leto. S tem res pozdravljamo takšno držo sklada tudi s tega zornega kota, ker ko smo prišli na ministrstvo, sam takrat še v vlogi državnega sekretarja pri moji predhodnici dr. Pivčevi, smo na prvih sestankih tako s kmeti kot tudi z nekaterimi zavodi Kmetijsko-gozdarske zbornice, torej kmetijsko-gozdarskimi zavodi, dobili na nek način zahtevo, da moramo preprečevati te špekulativne nakupe. No, in potem smo, menim da z delovanjem, takšnim delovanjem kot ga zdaj izvaja sklad, ko se prijavlja praktično na vse oglasne, na vse prodaje na oglasni deski, to tudi preprečili, kajti sklad ima prednost pred nakupom s strani tujcev ali pa pred ne-kmeti, in to je tisto, kar omogoča skladu, da preprečuje špekulativne nakupe, medtem ko so vsi kmetje sosedi, mejaši in tako naprej pri vrstnem redu, napisanem v Zakonu o kmetijskih zemljiščih, kupni upravičenci pred skladom. To želim poudariti, da nebi potem v razpravi se predolgo časa spraševali, zakaj sklad kupuje toliko zemljišč, kmetje jih pa ne morejo. Torej sklad je mislim, da šele na šestem mestu, torej so vsi ostali pred njim. Pa vendarle vemo, da ta namera sklada na nek način lahko vpliva tudi na cene kmetijskih zemljišč zato, ker če kmetje prodajalci ali firme, ki prodajajo kmetijsko zemljišče, vedo, da bo, če ne drug, pa to zemljišče kupil sklad, je lahko tudi malo bolj, lahko postavijo tudi malo višjo ceno kot bi jo sicer, če bi pričakoval, da bo kupec samo sosedov kmet. In zato si želimo intenzivno, res intenzivno vlogo sklada v naslednjem obdobju tudi na tem področju. Vemo, da na sklad oziroma sami na sklad računamo kot aktivnega izvajalca zemljiške politike. V ta namen nameravamo narediti to, kar sem že tudi na svojem zaslišanju pred dobrim mesecem napovedal, začeti s pripravo prvega paketa zemljiške zakonodaje, torej Zakona o kmetijskih zemljiščih, kjer bomo dali posebno možnost ali še večjo vlogo skladu na področju komasacij, na področju izvedbe namakalnih sistemov, radružitve solastnine in nenazadnje tudi na odpravi zaraščanja na kmetijskih zemljiščih, še posebej v tem primeru v lasti Republike Slovenije. Torej vemo, da za to aktivnejšo vlogo rabimo to spremembo zakonodaje. In ne želim napovedovati preveč na hitro, ampak vendarle pričakujem, da bomo nekje do novega leta morda zreli že za kakšno oddajo na vlado in potem seveda tudi v Državni zbor.

Ravno tako naj omenim, da sklad rabimo tudi z drugega zornega kota, kajti denacionalizacija še ni končana. Po mojih informacijah imamo končanih 99,7 % denacionalizacije, torej vseh denacionalizacijskih postopkov. Manjkajo nam torej teh 0,3 %, ki pa tečejo tako dolgo časa predvsem zaradi odločanja na sodišču. To so vsi primeri, ki so končali na sodišču in sedaj sodišče o njih odloča. Iz tega naslova, kakorkoli sodišče na koncu odloči, seveda moramo poskrbeti za to, da bodo v tem primeru tiste stranke, ki tožijo sklad, dobile odškodnine za nezmožnost rabe tako na kmetijskih zemljiščih, kar še vedno pokriva in bo tudi v bodoče pokrival sam sklad, in tudi odškodnine za nezmožnost uporabe gozdov. Po mojih informacijah oziroma oceni, ki jo imamo na ministrstvu, je teh odškodnin odprtih še za okoli 20 milijonov plus nekje 3 milijone obresti, to je zaokroževanje.

Želimo si tudi, da bo sklad igral v bodoče, kot sem že omenil, aktivno vlogo tudi v prometu z nepremičninami, predvsem z kmetijskimi zemljišči. Zakaj si želimo? Vemo, da sklad ima v lasti okoli, zaokrožujem, 10 %, okej 9 % kmetijskih zemljišč v uporabi, torej teh 50 tisoč hektarov. In s tem majhnim obsegom napram zasebni lastnini praktično uravnava ceno zakupa. Tudi zasebniki se zelo pogosto naslonijo na cenik sklada in na nek način tukaj je uspel ta, je uspelo skladu brzdati nekatere zasebnike za to, da bi dajali neke enormne zakupnine za kmetijska zemljišča, kar je dobro za kmetijski sektor. Podobno si želimo tudi na tem delu, pri prometu z nepremičninami. Torej v tem trenutku govorimo predvsem o tem, koliko je sklad kupil zemljišč – 640 hektarov. Vemo, da tudi teh sredstev iz naslova preteklih pozitivnih let, ko je imel sklad še v lasti tudi gozdove, teh sredstev bo počasi začelo zmanjkovati in sklad bo moral, če bo želel ohranjati to vlogo za preprečevanje špekulativnih nakupov torej, bo moral začeti tudi prodajati kmetijska zemljišča za zaokroževanje, za povečevanje kmetij in tako naprej. Skratka in s tem manevrom pričakujemo, da bo sklad morda vzpostavil tudi nek cenovni rang za tudi prodaje nepremičnin, kot je to uspelo pri zakupu.

Naprej izredno pozdravljamo res jasno držo sklada, ko govorimo o urejanju pogodbenih razmerij. Direktorica je že omenila problematiko KŽK-ja na Gorenjskem, ko so se zemljišča v lasti Republike Slovenije dejala nezakonito v podzakupe in tako naprej. Nekaj takih težav imamo tudi še pri nekaterih večjih zakupnikih in se, kakor vem, peljejo stvari v smer, da bo v nekem obsegu tudi prišlo do zmanjševanja zakupov pri nekaterih največjih zakupnikih v Sloveniji, kar bo tudi na nek način razbremenilo te pritiske po, ne vem, nekateri zelo inovativni pritiski so tudi na naše ministrstvo, da bi morali enostavno postaviti kapico 100 hektarov za zakup ne glede na to, koliko imajo zdaj. To pomeni, da v trenutku lahko resno zatresemo kar nekaj kmetijskih podjetij in tudi kmetij, ki imajo danes bistveno več zemljišč v zakupu, državnih zemljišč, kot je teh 100 hektarov. Ampak tudi ti manevri bodo verjetno malo potešili nekatere apetite in zmanjšali te pritiske. Pa ne govorim o tem, da ne želimo iti tudi z drugim delom zakonodaje naprej, ko govorimo o zakonu o skladu, da si želimo, vendar je potreben še vedno, bo potrebno tukaj še vedno poiskati konsenz, da bomo lahko govorili o tem, koliko hektarov ima lahko nekdo v zakupu, ko so predzakupni upravičenci, kako zmanjševati morebitne največje zakupe in tako naprej. Skratka ta del nas še čaka, ampak prvi del zemljiške zakonodaje pa pričakujem, da bo šel recimo na vlado že, morda že v letošnjem letu.

Izjemno poudarjam še eno novost na skladu, ki se je zgodila, in sicer to, da za zemljišča v zakupu ni več licitacij. To so nam kmetijska gospodarstva pogosto očitala, da v kolikor je bilo več kmetov zakupnikov na istem rangu, potem je dal sklad licitacijo kdo da več. Tega ni več in vsi kmetje dobijo pod enakim cenikom zemljišča v zakup, kar izjemno pozdravljam, da ne delamo sami nekih diskriminatornih praks na teh kmetijskih gospodarstvih.

Torej osebno menim, da sklad deluje dobro. Menim tudi, da in ga tudi na ministrstvu podpiramo. Ravno tako iščemo rešitve za nekatere še kadrovske manke, torej tudi pri kvotah. En delček tega računamo tudi iz sklada za okrevanje in razvoj in tudi iz tega naslova bodisi, prvič, povečana sredstva za te cilje, ki sem jih še omenil, komasacije, namakalne sisteme in tako naprej in iz tega naslova tudi še nekatere dodatne kadrovske kvote, ki bi jih lahko na skladu uporabili v ta namen. Tako, da bi jaz zaključil s tem, da sklad po našem mnenju dela dobro. Ne govorim, da nebi bilo možno delati kje še bolje, to nedvomno za vsakega od nas velja. Ne želim pa v tem trenutku ali pa kakorkoli kritizirati delo sklada in mu bomo tudi pri takem delu stali ob strani tudi, ko bo šlo za najtežje primere, torej tudi, ko bo šlo za morebitne odpovedi zakupnih pogodb, ker so na koncu, kot je že direktorica omenila, konča na sodišču in tudi ta KŽK je končal na sodišču in upam, da se bo čim prej končala ta zgodba in da bo ta, da bodo ta zakupna razmerja tudi drugim za vzgled, da pa vendarle je država lastnik teh zemljišč in da ona odreja pravila igre, kako se s temi zemljišči ureja, ne pa, da se zakupnik, v Sloveniji praviloma zakupniki državnih zemljišč obnašajo kot lastniki. In temu ni prav, to ni prav. Menim osebno, da je prav tudi s temi manevri, da vendarle povemo, da se zemljišča lahko uporablja v skladu z zakonom in v skladu z zakupno pogodbo in pravili, ki jih ima sklad. Ni problem, vsakemu to povemo: v kolikor želi delati kaj drugače, mora dobiti soglasje sklada. In ga praviloma vedno dobi, samo zaprositi ga je treba. Torej moramo se zavedati, kdo je lastnik teh zemljišč in moramo se zavedati, da lahko damo tudi v podzakup za, ne vem, neke strnišča, dosevke, repe ali pa da lahko gojimo tudi industrijske rastline kot drugi pridelek – če s tem soglaša sklad. Pa praviloma soglaša, res po mojem nimam nobene informacije, da če je nekdo zaprosil za takšen del, da sklad temu nebi prisluhnil. Načeloma se pa teh stvari ne dela, generalno pa s skladovo zemljo, če je nekdo ne rabi, naj jo vrne na sklad in jo bo sklad oddajal naprej v zakupe. Ne pa, da nek zakupnik daje v podzakupe, služi v svoj žep dodatna sredstva in tako naprej, to pa ni v redu in tukaj bomo res stali na strani skladu zagotovo zato, da se tudi tukaj vzpostavi red boljši kot je sedaj.

Toliko na kratko, z veseljem pa morda še v razpravi podam še kakšno, morda še kakšen moj pogled.

Hvala lepa.